 |
Za tiste,ki imajo namen gradit-članek
20.3.2008 11:44:46
|
|
|
|
Anonimen
|
Klasična gradnja ali montažna hiša?
Ste se odločili, da boste svoj stanovanjski problem rešili tako, da si boste zgradili hišo?
Če je vaš odgovor na to vprašanje DA (ali pa o tem še razmišljate), potem ste se že gotovo vprašali, ali hišo zgraditi na klasičen način, ali pa se odločiti montažno gradnjo?
V Sloveniji je delež montažnih hiš proti klasičnim zgolj slab odstotek, v zahodni Evropi pa se ta delež giblje med 20 in 30 odstotki. V Sloveniji sicer vlada določeno nezaupanje v kakovost montažnih gradenj (ki v preteklosti res ni bila najboljša), res pa je, da se je kakovost v zadnjih letih zelo popravila. So torej montažne hiše primerljive s klasično zgrajenimi? Kaj pa cena? Preverili smo, če so montažne hiše še vedno slabše od klasično grajenih.
Že kratek pregled spletnih strani različnih proizvajalcev nam pove, da gre pri primerjavi dveh načinov gradenj predvsem za primerjavo na področju požarne in potresne varnosti, življenjske dobe, med pomembnejšimi podatki pa so še tisti o času gradnje hiše, njeni izolaciji (energijski varčnosti) in ceni. Nenazadnje pa je tu še vprašanje samega videza hiše. Pa poglejmo.
Je montažna hiša varna pred potresom?
Dejstvo je, da so montažne hiše potresno varne, saj naj bi se les bolje odzival na potresne obremenitve kot beton. Tako se les bolj elastično odziva na tresenje tal in preprečuje mehanske poškodbe na hiši. V prid montažnih hiš govori tudi njihova teža, ki je od 4 do 5-krat manjša od klasično zidanih objektov, zato povzroča manjšo potresno silo.
Osnova za določitev ukrepov potrebnih pri gradnji na potresnih območjih je statični izračun, v katerem se dva obtežna primera (veter in potres) med seboj izključujeta. Pri potresu je osnova za statični izračun teža objekta. Teža montažne lesene hiše je od 4 do 5-krat manjša od teže zidane hiše, zato je tudi potresna sila na montažni objekt sorazmerno manjša. To pa pomeni, da je manjša od vpliva sile vetra na montažni objekt. Zato je odločilen obtežni primer z vetrom. Izračuni kažejo, da je lastna teža montažnega objekta dovolj velika, da zagotavlja varnost. Vseeno pa predpisi (DIN 1052) za še večjo varnost zahtevajo sidranje objekta, lahko preberemo na spletni strani enega izmed proizvajalcev montažnih hiš.
Je montažna hiša varna pred požarom?
Strokovnjaki zagotavljajo, da les v primeru požara nase prevzema večje obremenitve kot beton in jeklo. Hkrati ustvarja les pri gorenju na svoji površini zoglenelo plast, ki deluje kot samozaščita pred ognjenimi zublji. Sodobna montažna hiša pa je dodatno obložena še z mavčno kartonskimi ploščami (debeline 10 do 15 mm). Ena takšna plošča naj bi zagotavljala 30 minutno varnost pred ognjem, večina proizvajalcev montažnih hiš pri nas pa ponuja oblogo, ki jo sestavljata dve plošči in zagotavlja 1 urno varnost pred ognjem.
Vsekakor pa ne bo odveč razmisliti o tem, da bi na bolj izpostavljena mesta kot sta kurilnica ali kuhinja, vgradili še dodatne »ognjevarne« plošče, ki zagotavljajo tudi do 180 minutno zaščito pred ognjem.
Bo montažna hiša preživela mene ali bom jaz preživel/a njo?
Eden bolj pogostih zadržkov proti gradnji montažne hiše je, da so slednje manj kvalitetne od zidanih, ki so zgrajene »za vedno«. Posledično naj bi bila kratka tudi njihova življenjska doba. Kot lahko razberemo iz podatkov bolj znanih proizvajalcev, je povprečna življenjska doba montažne hiše vsaj 50 let, ki pa jo lahko z vgradnjo kakovostnih materialov in rednim vzdrževanjem še podaljšamo. Povprečna garancija proizvajalca na stabilnost konstrukcije pa je od 30 do 35 let. Če je življenjska doba montažne hiše dovolj dolga pa presodite sami.
Kakšni so pa izolacijski pogoji?
Za čim boljšo toplotno izolacijo zidanih hiš, so opekarji razvili opeke, ki nudijo dvakrat boljšo izolacijo od navadnih. Žal pa niti takšna gradnja ne zadošča povsem, saj ima tak zid vseeno večjo toplotno prevodnost (0,33 W/m2K) od zaželene (0,20 W/m2K ali manj). Zato je potrebna dodatna izolacija, ki predstavlja dodaten strošek. Sama sestava zidu pri montažni hiši (zunanji del, izolacija in notranji del) omogoča, da je izolacija poljubno debela. Zato montažne stene zlahka dosežejo toplotno prevodnost 0,20 W/m2K. A pozor: če bo hiša »površno« montirana (slab stik zidov in slaba tesnila oken in vrat), bo to povzročilo uhajanje toplote.
Dobro je vedeti tudi, da se notranjost montažne hiše veliko hitreje segreje od notranjosti klasično grajene hiše. To v praksi pomeni, da se bo montažna hiša sredi vročega poletnega dneva segrela že opoldne, medtem ko bomo pri klasični gradnji, zaradi večje mase v steno vgrajenih materialov, višjo temperaturo občutili šele proti večeru, ko prostor lažje prezračimo.
Če je včasih veljalo, da so montažne hiše puste in dolgočasne, da je izbira »modelov« (pre)majhna, temu več ni tako. Vsaj kar se videza tiče, med obema načinoma gradnje praktično ni razlik. Pri obeh načinih gradnje se lahko odločimo za tipsko hišo, ali pa jo s pomočjo arhitekta oblikujemo čisto po svojem okusu.
Še zadnji napotki
Treba pa je jasno povedati, da je varna in trajna samo tista hiša (tako montažna kot klasična), pri gradnji katere so uporabljeni kakovostni materiali, delo opravljeno strokovno, sama hiša pa redno vzdrževana. Zato od izbranega ponudnika montažnih hiš obvezno zahtevajte podatke o vgrajenih materialih in pridobljene certifikate o kakovosti. Slednji pa naj ne pričajo samo o kakovosti materialov, ampak celotnega sistema gradnje in tehnološkega procesa pri nastajanju vašega novega doma. Hkrati pa hišo redno vzdržujte po proizvajalčevih navodilih.
Uroš Najžar
Foto: iStockphoto
< Sporočilo je popravil Pikec RR -- 20.3.2008 12:01:44 >
|
|
|
|
Natisni
