Anonimen
|
Hiša, ki bi rada imela sonce V VELIKEM mestu je v senci VELIKIG hiš čisto sama živela majhna hiša. Čas si je krajšala s preštevanjem. Štela je vrabce v žlebu, potepuške mačke na stopnicah, štela je miši v luknjah, rdeče avtomobile na cestah. In včasih je štela celo dežne kaplje. Kadar pa hiša ni štela, je prisluškovala zvokom z ulice. Ljudje so kar naprej govorili o vremenu. Dež jih je spravljal v slabo voljo. Ozirali so se v nebo in si želeli sonca. Hiša je poznala marsikaj. Na primer dež. In meglo. In sivo ulico. Le o soncu ni vedela ničesar,:zmeden2: saj ni nikoli zašlo na njen košček neba. In tako je od jutra do večera tuhtala in se pogovarjala sama s seboj. Običajno tega hiše ne počnejo, a ker v mali hiši ni nihče prebival, je imela časa na pretek. "Sonce je zagotovo zelo pomembno, če ljudje toliko govorijo o njem," si je rekla hiša. "Toda kaj sploh je sonce?:zmeden2: Pravijo, da je sonce rumeno. Celo zlato! Le čemu je podobno?:zmeden2: Je živo?:zmeden2: Ima roke?:zmeden2: Ima noge?:zmeden2: KAj pa ušesa in rep?:zmeden2: Morda pa je sonce takšno, kot jaz?:zmeden2: Če je sonce na nebu, potem mora imeti krila!:zmeden2: In če nam res sveti, je mogoče videti kot žarnica!:zmeden2: Ampak če je videti kot žarnica, zakaj mu potem pravijo sonce?:zmeden2: KAj pa če je sonce nekaj kosmatega?:zmeden2: Le kako bi nas drugače grelo? Včasih prav neusmiljeno pripeka! Rada bi vedela, kam gre sonce ponoči.:zmeden2: Navsezadnje, ali je današnje sonce res tisto od včeraj?:zmeden2: Kaj pa, če je sonce vsak dan novo?:zmeden2: Kdo ve, morda sonce sploh ni eno samo! Lahko, da ima vsakdo svoje, čisto posebno sonce!:zmeden2: Joj, kako rada bi tudi jaz imela svoje sonce!" Toda sonca ni in ni bilo :( In ker hiša ni vedla, kaj storiti, je postajala vse bolj nesrečna. :( Kar podrla bi se.:(( Potem pa je nekega jutra pred hišo ustavil tovornjak. "glej no, kaj se dogaja?":zmeden2: se je zdrznila hiša. V hišo so začeli prinašati nove stole, mize, omare, postelje, predalnike. prinesli so velik hladilnik, štedilnik, pralni stroj. zvečer so spet odšli in zaklenili za seboj. Naslednjega dne je prišel očka z mamico in otroki. Hiša je bila vznemirjena: "Kakšen direndaj!" :) Mamica je sešila nove zavese :bravo: Na okenske police je posavila cvetlične lončke :rozica::rozica::rozica: Skupaj so na novo pobarvali hišo.:bravo: Tudi vrata in žlebove in okna.:bravo: "Joj, kako sem lepa!" se je občudovala hiša.9nebesa Zvečer sta očka in mamica uspavala otroke s pravljicami, ki so tudi hišo zazibale v srečne sanje. Končno je imela svoje sonce.9nebesa Hiše pač niso zato na svetu, da bi živele same.:) V upanju, da vsak od vas najde svoje sonce... LP Kristina
|