Afnica
|
Hey.
Naša 2 sta cel čas spreminjala poze. No, in zadnja je bila ta, da se je tudi pupika obrnila na glavico. Začelo se je spontano z odtekom vode ob polnoči. Uro pozneje v porodni sobi brez popadkov, odprta 0 cm. Dali so mi antibiotike, da se mala dva ne bi kaj okužila in rekli, da bodo počakali na moje popadke oziroma bodo zjutraj zaključili sami v kolikor jih ne bo. No, začeli so se kar v naslednji uri in sicer takoj na 5 minutk. Od začetka blago boleči, nato vedno bolj in bolj. Bolj boleči in bolj pogosti. Skoraj že nisem čutila pojenjanja med enim in drugim. Dihat pa nikakor nisem mogla tako kot so rekli, ker je enostavno preveč bolelo. V zelo kratkem času sem se odprla iz 0 na 8 cm. Mislim, da je bolečina popadkov bila takšna, ker sem se odprla zelo na hitro in je bila bolečina skoncentrirana.
Kar nekaj potiskajočih popadkov je bilo potrebnih, da se je prvi (1750g, 41 cm dolžina in 30, 5cm obseg glavice) rodil. Ima pa na glavici modrico od poroda, prav tako na komolcu. Pupika (1140g, 36 cm, 26,5) se je rodila v enem popadku, ki mu skoraj ne morem rečt popadek, ker je bil zelo blag in skoraj neboleč v primerjavi s prejšnjimi in naslonili so se mi na trebuh, kar tudi ni ravno za uživat. V naslednjem je šla ven še posteljica in meni je zelo odleglo. Pridelali smo le 2 šiva, za katera sploh ne morem rečt, da ju čutim. Po porodu tudi skoraj da nobenih bolečin. Bi lahko šla kar na pivo  . V porodnišnici so mi skoz ponujali tablete proti bolečinam in nisem vzela niti ene. Tako da kar se tega tiče sem danes res kot da nisem rodila in takšna sem bila že 3. dan. Morda zaradi tega, ker je vsa voda, ki se mi je nabrala zaradi preeklampsije bila zelo veliko breme za telo in je seveda po porodu izginila skoraj v celoti, tako da sem čutila pravo olajšanje. (5 dni po porodu imam kar 24 kg manj) Končno spet čutim svoje noge, ki sicer še zatekajo, ampak to je pikica v primerjavi s tem kar je bilo (zatekala sem tudi v stegna in kolen nisem mogla pokrčit).
Moram rečt, da tudi sama nisem bila pripravljena na porod. Skoz so mi napovedovali CR.
V bolnici sem bila že 10 dni prej zaradi hude preeklampsije in so rekli, da mi bodo morali sprožit, ker je bilo stanje zelo nevarno zame. In sem čakala na to, da mi sprožijo oziroma naredijo CR in nikakor nisem bila pripravljena it rodit. Ko mi je odtekla voda sem se zelo prestrašla in že zaradi "nizke" nosečnosti (32 tednov) nisem želela rodit. Ampak mi narava ni dala izbire.
No, takšna je moja zgodba, pač samo "tehnični" podatki.  Čustva sem izpustila, ker bi bila zgodba predolga.
Lahko ti rečem le to, da bodi korajžna, zdravniki se bodo tako odločili, da bo najbolje zate in mala 2. Če ne bo šlo po naravni poti, bo pa CR, ker sem sama, če povem po pravici kar malo navijala. Mi pa sedaj vsekakor ni žal, da je šlo po naravni poti. Ampak to rečem sedaj, ko je že za mano.
_____________________________
Prodamo opremo in oblačila (primerno tudi za dvojčke)
http://oblacilaigrace.moj-album.com/
|
Natisni
. Saj se je potem vse dobro razšlo, ampak vseeno previdnost ni odveč. 
Pol namesto, da bi lepo užival v idili ob rojstvu, pa trepetaš za zdravje svojih otrok. Res težka situacija. Meni je blo najhuje po porodu, ko malih nisem imela ob sebi...v sobi je pa bila mamica, ki je rodila isti dan, seveda z otročkom ob sebi. Zdej mi je včasih tak čudno...ko sem recimo na opravilih, ki sem jih opravljala pred nosečnostjo, se zatopim v delo, svoje misli... in kar "pozabim", da sem bila noseča, rodila in da imam otroke. Ampak ne to vzet kot nekaj slabeg. Naravno je, da ko rodiš si z otrokom. Jaz pa na to še le čakam. In 1000x na dan gledam slikce, jokam od sreče in veselja in res nestrpno čakam, da prideta domov. 
