bejbi3
|
Žalostno, kaj počne ta ženska (Zalokarjeva, mislim). A ji ne more kdo povedati koliko škode dela otrokom in staršem s takšnimi idejami? Ne samo, da se boji svojih mislih, bognedaj pokazati in prepoznati svoja čustva, če pa jih že pa itak niso prava. Kot bi uporabljala kazenski zakonik.
Auč.
Še dobro da je v Slo prišel Juul, ki le nam staršem kaže pot k sebi in nam pravi, je prav biti malo negotov, raziskovati potem pa iz sebe dati tisto kar lahko.
In kaj je lepšega kot to, da se enoletnik lahko zjutraj ali proti jutru stisne k mami, se pogreje ob starševski toplini in nahrani s čisto neoporečno hrano. Zazre se lahko mami v oči in se pomiri. Ni problematično dojenje, problematični so mamini občutki.
"JOj, v vrtec moraš, ubožec, to ni vredu, ..." Če se mama boji kako bo, se boji tudi otrok. Starši se moramo pripraviti na vrtec,l ne otroci. Najti moramo optimalno varianto varstvo, narediti vse za dobro počutje in biti odprti za spremembe, za signale, ki jih otrok daje, tudi skozi stiske. Če je otrok v stiski je najhujše, da mu naredimo stisko še večjo. Mu vzamemo še tisto, kar bi mu lahko dali.
Seveda je imel največ težav pri uvajanju v vrtec moj prvi otrok. Nisem ukinila dojenja, toliko pameti še imam, sem pa se ubadala s prilagajanjem dojenja, zmanjševanju obrokov, strahom kako bo... Kaj hitro sem skužila, da bo šlo bolje brez panike in se prepustila. Pri drugem in tretjem otroku nisem ničesar prilagajala, pustila sem obroke tako kot so bili in so se sami od sebe uravnavali. Bila sem neprimerno bolj mirna, otroka pa tudi. Do drugega leta so se vsi sami zelo zelo postopno odstavili. Edino skrbelo me je, da ne bi imela v službi pred strankami mokre majice. Pa nisem. 
NObena od vzgojiteljic ni omenjala kakših težav, povedale so, da tudi s spanjem ni bilo nekih problemov, da pa so imeli radi telesni stik, dovolj je bilo že pobožati jih in so zaspali.
Zato semi še najmanj zdi, da bi dojenje zaviralo socialni razvoj. Mati moja, še povečuje ga. Otrok, ki je v tako tesnem stiku z materjo občuti veliko varnost in ta varnost mu omogoča tudi varen vstop med (k) drugim osebam.
Ne rabim verjetno poudarjati, da mojim otrokom dojenje ni zavrlo socialnega razvoja. Oba starejša (eden še vrtičkar) sta zelo uspešna v zelo "socialni" (skupinski) športni oz. kulturni zvrsti, tretji pa je itak sonce.
Dojenje je torej lahko le pripomore k lažje življenju po odhodu v vrtec. Torej nikakor ne ukinjati dojenja zaradi nekih strašnih strokovnjakov. Drugo je, če se mama sama tako odloči in lažje funkcionira brez dojenja ali pa se otrok sam odstavi ali pozablja, da joška sploh obstaja
Lp
< Sporočilo je popravil bejbi3 -- 22.6.2008 7:50:59 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
- in to mi je rekla pediatrinja od moje tamale! Ko pa sem samo zmanjšla dojenje, recimo mala ni več lepo napredovala v teži, čeprav vse zelo lepo je, sploh ni problem z gosto hrano. Ampak očitno še ni čisto dovolj, čeprav je dojenje v gl. za pocartat. Potem naju sprašuje, kaj je zdaj kaj drugače kot prej, rečem da sem zmanjšala dojenje, ker so pač tak hoteli, ker čisto ukinit nisem hotela na silo. No, zdaj pa potem naenkrat ni bil več problem, da sem 
