Napolitanka
|
Drage fosilke in ostale soborke, že nakaj časa ne sodelujem več na forumih.Včasih sem kaj vprašala, potem pa me je počasi vse minilo..znaki za nosečnost so bili na začetku najinega boja itak vsak mesec prisotni..dokler nekako nisem ugotovila,da itak mučim le sebe. V treh letih je bilo ogromno solz, prejokanih noči,smiljenja samemu sebi,svet je bil nepravičen, vsakič ko je kakšna kolegica zanosila pa solze...V tem času,sva praktično z mojim dragim "izgubila" vse prijatelje,nisva več imela kandidatov za preživljanje sobotnih večerov, kozarčkov vina v poletnih večerih ne smučanja..nič..seveda,vsi so bili noseči in dobili otroke..midva pa nič..Tako sem tudi sama zavestno prekinila vse stike s temi kolegicami,ker so one govorile le še v nosečnosti in otrocih,meni pa vedno znova ponavljale to zguljeno frazo "saj bo"! Mah klinc bo..bila sem že tako jezna,da mi je postajalo vseeno...Občasno sem pokadila kakšen cigaret,popila kozarec 2 ali 3 vina,pa sem potem sama sebe krivila,da mogoče je pa v tem problem itd..Skratka postala sem zagrenjenka,paranoik in tečnoba!!
Naj povem,da je bilo še hujše pri meni to,ker je bilo pri obeh vse super..bila sva oba 100% plodna,moj G mi je celo rekel,da sem tako idealna,da bi lahko nosila peterčke.Naredili so mi HSG(2 leti) in laparo (pre 1 letom) in me poslali domov z besedami : "gospa vam nič ni nimamo vam kaj delati,vse je b.p." Ja krasno,koliko krat sem si želela,da bi bilo kaj narobe,ker potem bi vsaj znali rešiti problem! No za nameček je nazadnje zanosila še moja svakinja..takrat se mi je pa svet podrl.Pa ne zaradi fovšije,to ni fovšija,ampak žalost , zakaj pa meni ne rata! Fosilke boste že vedle kakšen občutek je to,seveda nikomur ne želiš nič slabega,ampak srečen pa tudi nisi preveč za druge.
No naslednji mesec sem planirala začeti s postopkom IVF.Prej se nisem upala,ker sem se bala ponovnega poraza,saj mi je vsak poseg,klomifen in razne terapije so mi dale preveč upanja in ogromno razočaranja vsak mesec..Moram pa priznat,da mi je bilo zadnje pol leta že čisto vseeno in popolnoma ravno za vse.
Prejšni teden sem se vrila iz potovanja,kjer sem celo zbolela,bruhala, vročina.Sem pa tudi lepo vsak dan en kozarček dobrega vina spila,pa zvečer eno cigareto pokadila..imela sem se fajn in sem se čisto sprostila.
Pridem domov,čakam M ,skačem z vložki, celo prometrium sem nehala jest prej,ker sem si rekla,"ah sej ta mesec spet nula,nič..kaj bi sploh se še s tem filala....nobenih znakov (slabosti, celo dojke me niti najmanj niso bolele),le malo špikanja občasno v jajčnikih to je pa vse..Test sem naredila včeraj (3 dni zamude,ker je moja  bila vedno točna kot švicarska ura in res nikoli, nikoli ni zamujala) s totalnim strahom in pokazal je debeli dve   .V bistvu še ne dojemam in le upam,da bodo čimprej minili 3 meseci,da bo kakršenkoli rizik za SS mimo..
Želela sem z vami deliti mojo zgodbo in vam povedati,da je res kar pravijo: NIKOLI NE IZGUBI UPANJA,KER TVOJ ČAS PRIDE,KO NAJMANJ PRIČAKUJEŠ.
POZITIVIZEM JE PA NUJA (čeprav ga je meni vse prevečkrat manjkalo).
Vsem vam želim čimprej velike in debele - še posebaj jih privoščim vsem fosilkam!
ps. mogoče bo tole kaj pomenilo: ko sem prvič jedla klomifen sem dobivala 1 tableto pa ni bilo nič.Sem nehala,ker učinka ni bilo,svoje ovulacije pa sem itak imela. Zdaj sem 4 mesece jedla le po polovico klomifena zjutraj in 2 tableti prometriuma.Bila sem na dveh seansah pri ge.Karmen na refleksni terapiji.Ona je res duša in ti vlije nenormalne količine optimizma. Prava borka.
Vsem novim,ki pa pišete in sprašujete o pitju raznih krvomočnic itd pa povem,da si s tem delate SAMO ŠKODO! S TEM SI NAMREČ TANJŠATE SLUZNICO KAR PA NI UGODNO ZA VGNEZDITEV! RAJE POPITE ŠALICO ZELENEGA ČAJA - To je namreč nasvet ge.Karmen!
Lepo se imejte in želim veliko pluskov in  .
Napolitanka
|
Natisni
ter zdravega 
, vendar se je zelo žalostno izteklo. Na amniocentezi so odkrili, da ima moja 
