Bejba
|
...in tako smo tudi mi danes ponoči prileteli nazaj v realnost ;). No, bilo je bombastično. Parga je čudovito mestece. Res smo uživali kot v pravljici. Anže je bil neverjetno priden, užival je v vodi (ga nismo mogli ven spravit ;)), čeprav smo se večinoma namakali kar v bazenu, ker je bilo morje zelo mrzlo kljub vročim temperaturam (cel teden je bilo od 28-30 stopinj). Bili smo v Vili Cristania, ki jo moram res zelo pohvaliti. Stoji skoraj na plaži in je v popolni senci, tako da je bilo v sobi in na terasi res prijetno. Tudi lastniki so bili super, naš sonček pa je bil itak največji šarmer naokoli :love:. Grki so nasploh nori na otroke. Vsak, ki je šel mimo, pa naj je bila ženska ali moški, mlado ali staro, se je ustavil pri vozičku in ga ogovoril. Včasih so bili celo preveč prijazni, da si se kar ustrašil. Ena gospodična ga je ob bazenu začela lupčkat po rokicah in nogicah, se usedla zraven njega in se igrala (sva ga pol seveda midva hitro vzela in smo šli v bazen). Vse lepo in prav, ampak je bilo le malo preveč. Moj mož (ja, sem se že navadila na to besedo ;)) je bil tisti dan cel paranoičen, ker sva videla tudi veliko plakatov o pogrešanih otrocih :(. Naša muca je bil celo tako priden, da mu ni bilo problema zaspati v vozičku, kar se doma v zadnjem času ni nikoli zgodilo. Zvečer smo šli v mesto in postal je pravi ponočnjak. Res sem se bala, da bo to problem, ker je Anže tak zaspanček in je doma ob 7h zvečer že sladko apančakl, ampak je ful užival. Edino kar me je zelo motilo, je bil promet. Še v tako majhno uličico rinejo z avtomobili, motor gre mimo tebe itak vsako sekundo, tako da se moraš med sprehodi vedno samo umikat. Se trudijo, da ne naredijo niti koraka peš, če ni treba. Z avtomobili so se pripeljali praktično v morje :grrr:. Posebej Italijani. Joj, kok me je to motilo. In potem so še trobili kot da si ti tam odveč, ki greš peš. Ene parkrat sem prov popizdila, pa me je potem moj :love: miril. Aja, pa za v mesto je kar ornk hribček in stopnice, tako da se fino namatraš, če greš z vozičkom (smo voziček s tem kar fino uničili). Mi smo sicer šli skoraj vsak večer, je imel ati še zastonj fitnes zraven :)-. Nazaj pa smo se peljali z ladjico, ki nas je dostavila skoraj do naše vile. Drugače pa je v Grčiji vse zelo, zelo drago. Sicer sva to vedela že iz Krfa, ko sva bila, ampak sem mislila, da bo tukaj vsaj malo ceneje. Na primer pivo v bifeju ob morju je 3,5 EUR. Za 2 pizzi (iz zmrzovalnika :() pivo in ledeni čaj, sva v gostilni dala 25 EUR. Pri nas se za ta denar naješ pizz, da ti iz ušes gledajo, tam pa je bila pizza tako majhna, da bi bila dobra za kakšno predjed. Nasploh sva bila bolj kot ne razočarana nad hrano, predvsem nad porcijami, zato sva si večkrat raje privoščila girosa, ki pa je bil zakon :bravo: in tudi solidne cene (1,5 EUR). Kaj naj še povem? Aja, glede aviona pa takole: vprašanje kdaj me bodo spet prepričali, da grem kam z avionom. Za tja je bilo vse ok, včeraj pa sem, ko smo šli nazaj, že molila, da še kdaj vidimo Slovenijo. Takoj ko smo namreč vzleteli, smo zašli v močno neurje (hud veter, dež). Letalo je tako premetavalo in treslo, kot bi bili na vrtiljaku. In to je kar trajalo in trajalo. Luči so se ugasnile, ljudje so začeli kričat. Meni so šle že sola po licu, možek me je miril. Lupčkala sem malega in njega ter prosila boga, da srečno prispemo domov. Seveda je bilo to za nas, ki smo se samo parkart peljali z avionom grozno, en ata ki je sedel zraven, pa je govoril, da to ni nič takega, da se pač dogaja. Ko je bilo konec premetavanja, sem si samo želela, da končno začutimo tla pod nogami. Res ni prijeten občutek. Pa še vsi ti avioni, ki so v zadnjem času popadali dol, me kar zmrazi :zmeden:. Ampak srečno smo prispeli, imeli smo se krasno, sedaj pa se moramo zopet navaditi na vsakdanje življenje. Sicer imava z malim atija še dva tedna doma, tako da bo še veselo in se bomo še kam odpravili :bravo::bravo::bravo:. Malo sem bila dolga, ko pa je toliko stvari za povedat. Slikice pa še pridejo. Aja, domov smo pa prišli z enim zobkom več, tako imamo sedaj že 4 :bravo:. LP; Bejba :rozica:
|