 |
Vse o varanju, vredno za prebrat!!!
13.4.2007 22:49:50
|
|
|
|
Anonimen
|
Z varanjem se v življenju srečamo vsi - prej ali slej. Morda ne boste varali, morda ne boste prevarani - tole drugo vam še posebej želim, nedvomno pa se boste z varanjem srečali. Mogoče bo kakšna prijateljica v nelagodni situaciji, mogoče bo kakšen znanec v dani situaciji prosil za nasvet, mogoče pa boste o tem enostavno brali v časniku.
O vzrokih varanja in "trendih" enkrat drugič. Danes se želim posvetiti posledicam - mislim, da je to ravno pravšnja tema v času dneva AIDSa in pravo nadomestilo za informacijsko kampanijo o AIDSu (o čemer boste veliko slišali že drugje).
Predvsem vam hočem razložiti, kakšne so posledice varanja in zakaj je večkrat tako nesprejemljivo, da se partnerja razideta - pa četudi imata za seboj zelo dolgo zvezo. Naslednja številka pa bo posvečena spet bolj mundani temi - popestritvi spolnega življenja in prejeli boste ( še pred počitnicami, upam :) ) zbirko tehnik za popestritev spolnega življenja ... da vam ne bo v mrzlih zimskih dneh doma dolgčas :)
No, pa kar začnimo.
Kdo naj nosi odgovornost za varanje?
Eden izmed najbolj zanimivih psiholoških pojavov človeške vrste je to, kar bi lahko v polomljeni slovenščini imenovali "osnovna atribucijska napaka".
Strokovnjaki so namreč ugotovili, da ljudje svoje napake poskušamo prisojati zunanjim vzrokom (npr. "okoliščine so bile take, da sem to videl/a kot edino rešitev", ne pa "jaz sem nesposoben/a").
Do drugih ljudi pa nismo tako razumljivi in njihovih napak ne prisojamo zunanjim vzrokom, temveč njim samim ("on/a je kriv/a" in ne "okoliščine so bile take, da ni imela druge možnosti ...").
Predstavljajte si zdaj, kako ta psihološki mehanizem deluje v primeru varanja. Vzemimo npr. slučaj, da je Sanja varala Tomaža.
Če na dogodek pogledamo s Sanjinega vidika, je to storila, ker ni imela druge izbire. Tomaž jo je popolnoma zanemarjal, bil je v službi cele dneve, zvečer je hodil ven s prijatelji, ni ji pomagal pri hišnih opravilih in zadnje čase je tudi pri seksu mislil bolj na svoj užitek kot na karkoli drugega.
S Tomaževega vidika je zadeva nekoliko drugačna. Sanja se je samostojno odločila, da ga bo varala. Ni bila v to prisiljena od razmer (ki po Tomaževem mnenju mimogrede sploh niso bile tako hude), ampak je to storila sama, po lastni izbiri. Dejstvo, da je bila tisti večer pijana, sploh ne šteje ...
Če pustimo psihologijo ob strani in se osredotočimo na pragmatični vidik, je jasno, da se oba udeleženca otresata odgovornosti za varanje.
To je tudi tista točka, kjer se varanje spremeni v vzrok ali povod za prekinitev zveze. Situacija je enostavno tako konfliktna, da se parterja zelo težko vživita v vlogo druge osebe.
Odgovornost je kot torta, ki jo je treba pojesti
Če partnerja želita prebroditi dogodek in naprej graditi odnos na zdravih temeljih, si morata odgovornost razdeliti - približno tako, kot da bi bila torta. Vsak mora pojesti svoj kos, na pladnju pa ne sme ostati ničesar. To pa lahko dosežeta le, če se vživita v vlogo druge osebe in poskušata videti dogodek z zornega kota, ki je nekoliko različen od njihovega.
Vendar pozor: to ne pomeni nujno, da si morata odgovornost razdeliti. Torto lahko (skoraj) v celoti poje Sanja. Pomembno je le to, da je odločitev prostovoljna. Če bo torto pojedla, ker ji bo Tomaž z vilicami polnil usta, potem je vse skupaj brez veze.
Torto je treba torej pojesti v celoti in prostovoljno.
Odgovornost si mora nekdo prevzeti. Manj je pomembno, kdo si jo prevzame, zelo pa je pomembno, da
a) tisti, ki si jo prevzame, to naredi prostovoljno
b) tisti, ki ji jo prevzame, res tudi verjame, da je bila odgovornost njegova.
Zato se morata partnerja strinjati, kdo je odgovoren za kaj. Če tega strinjanja ni, potem tudi uspešne, trajne rešitve iz zagate ne bo ...
Zakaj je tako težko prebroditi varanje?
Prevarana oseba se počuti prizadeta. Predstavljajte si vojaka, ki ste ga s puško ranili v nogo. Prilezel je do jarka, se spustil vanj. Rana ga močno boli in strah ga je, da ga ne bi še enkrat kdo ustrelil (lahko bi rekli celo, da je kot ranjena žival, ki si skrita oblizuje rano).
V jarku je torej v obrambnem položaju in strelja na vse, kar se jarku poskuša le približati. Še posebno ga je strah, ker ste nanj streljali vi, ki ste nosili isto uniformo kot on in je torej mislil, da sta skupaj "na isti strani". Prepozno je ugotovil, da ste "izdajalec".
Zaupanje
In zdaj si predstavljajte, kako težko bo tega vojaka prepričati, da mu nočete nič žalega. Prepričajte ga, naj odvrže orožje in naj se pogovarja z vami - saj sta vendar kolega (pa čeprav iz nasprotnih čet). Prepričajte ga, da se je puška sprožila čisto slučajno in da ni bilo namenoma. Prepričajte ga, da bi mu radi pomagali.
In še posebno me zanima, kako ga boste prepričali, da poje vsaj majhen del tiste torte, ki mu ni niti najmanj všeč. Pa še to: pojesti jo mora prostovoljno.
Vojak vam ne zaupa več. Ne zaupa nobeni osebi v (isti) uniformi, vam pa še najmanj. Na vaš predlog gleda kot na uslugo, ki bi vam jo moral storiti v zahvalo za to, da ste streljali nanj.
Posledice varanja: pro et contra
Varanje je vprašanje osebne etike, morale in nenazadnje tudi položaja v določenem odnosu. Kot samostojna oseba se odločate o tem, ali boste varali. S tem ko varate, večkrat odločate tudi o vašem odnosu s stalnim/o partnerjem/ko.
Če je to prav, če to ni prav - o tem ne bomo razglabljali. Odločate se lahko o tem, ali boste ali ne boste varali - in to počnete vi sami, samostojno.
Na žalost pa ne morete v nobenem primeru odločati o tem, ali boste prevarani. Te moči žal nimate.
Tisto, česar se morate res zavedati, pa je, da pri varanju postavljate na kocko nek odnos. Stranski učinki tega vašega početja so predvsem dvojni:
1) Postavlja še vprašanje psihološkega učinka in posledic za osebo, ki bo prevarana
2) Postavlja se vprašanje telesnih posledic za osebo, ki bo prevarana
Psihološki učinek na prevarano osebo
Kako varanje deluje na prevarano osebo, sem vam že jasno ponazorila z zgornjim primerom vojaka.
Na ta učinek lahko žal le omejeno vplivate. Na izbiro imate dve izključujoči možnosti:
1) zatajitev, ki je po mnenju psihologov za odnos najboljša, vendar lahko v primeru, da se kaj zalomi, odnos popolnoma razruši brez možnosti obnovitve.
2) drugo možnost pa predstavlja priznanje, kjer postavite odnos na kocko, povzročite precej veliko psihološko škodo, ampak z zadnjim dejanjem pokažete, da vam je dejansko nekaj do odnosa in osebe.
Vprašanje telesnih posledic za osebo, ki bo prevarana
Pri tej vrsti posledic je zadeva precej nedvoumna.
Ena izmed najbolj grozljivih posledic varanja je širitev AIDSa v družine, kjer oseba okuži partnerja/ko in vedno pogosteje tudi (še nerojene) otroke.
In ni res, da se to ne dogaja pri nas. To se dogaja tudi pri nas. In ni omejeno na prostitutke, ampak tudi tista seksi kolegica ali tisti postaven dečko mogoče nista "brezmadežna".
Če je namreč povsem razumljivo, da dolgoletna partnerja imata spolne odnose brez ustrezne zaščite - če ne zaradi drugega, vsaj iz reprodukcijskih razlogov - to nikakor ni sprejemljivo v primeru varanja.
Oseba, ki jo varate, vam zaupa, sicer ne bi imela z vami nezaščitenih spolnih odnosov. Naj bo celoten odnos še tako v krizi, osebo lahko tudi prezirate, spolnost med vama je lahko čista katastrofa, vendar vse to ni nikakršno opravičilo: nimate pravice, da razpolagate z njenim zdravjem - pa ne glede na to, ali gre za okužbo s HIVom, Hepatitisom, herpesom ali "enostavno" kandidiazo.
Naj se sliši še tako neumno, pa je vendar res: če že varate, potem varajte odgovorno. Zaščiteni od A do Ž, tudi pri oralnem in analnem spolnem odnosu. Če pa tega ne počnete, potem imate dolžnost, da partnerja/ko obvestite o dogodku in mu/ji prepustite možnost, da se sam/a odloča o svoji zdravstveni varnosti.
Zapomnite si: če ste okuženi s spolno boleznijo (tudi npr. kot zdravi prenašalec le-te) in nevede nekoga z njo okužite, niste za to nič manj odgovorni, kot če bi za svoje zdravstveno stanje vedeli in osebo iz lastne sebičnosti in malomarnosti okužili. In to velja tudi v primeru, ko je bolezen neozdravljiva (npr. herpes) ali pa tudi smrtonosna (Hiv in Hepatitis).
In najhujše, kar se ženski lahko zgodi (pa verjetno moškemu prav tako), je, da gre h ginekologu zaradi težav in jo slednji vpraša: "Ali ste zamenjali spolnega parterja?"
Odgovor: "Ne".
In potem ugotoviš, da imaš za ginekologa butca, ki te "nonšalantno" vpraša še "Ali je partner zamenjal partnerko?" ...
Res, to prav gotovo ni najboljši način, da izveš ...
Ne dovolite, da bi vaše mnenje ostalo neizrečeno
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
