|
 |
RE: Vprašanja za mamice, ki imajo majhno razl...
28.8.2007 22:59:01
|
|
|
|
julam
|
Pri nas je razlike 16,5m.
1. naš je bil peško že zelo kmalu, tako da ni bil problem...mogoče ga začneš že prej odvajat od vozička 
2. in 3. Zdaj sta stara 28m in skoraj 1 leto in sta cimra. Že pribl 4m. In je super. Mali je dobil 120x60 od bratca, tavelik pa 140x70. Če se  ponoči zbudi (na selitev smo počakali, dokler ni vsaj pribl prespal noči = če se je zbudil, je zadostovalo popraviti dudo), tavelik nemoteno spi naprej. Lahko te potolažim, da je bil naš prvorojenec navajen na sterilno tišino. Prvi dojenčkov jok ga je zbudil, potem pa je ratal gluh na to frekvenco. Pa tudi, ko ju boš dala skupaj, bo taprvi že tako velik, da bo z lahkoto nazaj zaspal (vsaj pri nas je tako). Najbolj se pozna zjutraj, ker en drugega zbudita,potem pa sta zadovoljna, da imata družbo en drugega in se znata tudi še 1 uro igrat - vsak v svoji posteljici  .
Nekoliko težje je pri popoldanskem spanju, ampak počasi lovimo skupni tajming in nam že rata, da gresta skupaj spat.
4. Glede previjanja ni bilo težav. Tavelikega sem pogosto morala dat v njegovo posteljo, da je bil na višini in si je zadevo ogledal od blizu. Še rajši pa sem odnesla na kavč in mi je veliki brat pomagal pleničko naštimat, ritko (ne pokakano, seveda) obrisat, s kremico namazat... .
5. Kopanje je užitek, če je očka doma. Ni panike. Najprej enega, potem drugega. Če sem sama z njima...ma, nisem, ker me je groza, ker sem 1x že dolgo nazaj probala in je bilo travmatično (hvala bogu, da je moja zlata mami blizu in pripravljena pomagat). Ampak to sem jaz  !
Vse bo OK, nič bat. Nam je lepo, fanta se že lepo igrata, se stepeta, se cufata, se lupčkata, se režita in klepetata! Ne zamenjam!
Srečno!!!
|
|
|
|
Natisni
Sicer jih imam še milijon malih, od previjanja, kopanja, ma tisto bom že nekako, se mi vsaj približno svita, kaj narest. Za ostalo, kar je napisano zgoraj pa vsi nsveti izredno dobrodošli. 
kako bo, še posebej ker je prvorojenec precej zahteven fantič in ves čas rabi akcijo in tako. Pa ti povem, da pol nekako kar gre in sploh ni panike. Samo malo si je treba znat organizirat in stvari "pošlihtat". Je pa res, da je drugorojenka zelo, zelo pridna in potrpežljiva 
