Špelka
|
Čao, soborke! Jah, medva sva čisto druga tipa človeka. Jaz hočem vse, kar si želim takoj, in tudi vložim ves svoj trud v to, on je pa bolj na easy. Pravi - bo že, ko bo čas. Čeprav ga tud mori, ga ne tolk kot mene, pa tudi pokaže ne tolko. Ja, stoji mi ob strani. Jaz pa njemu. Pri nama gre vse v smer doseganja ravnotežja - on pasiven, jaz hiperaktivna, on cool, jaz ne.... Je pa res, da zdaj, ko imam težave s hrbtenico, nama je vso stvar spravilo v popolnoma nov kontekst. Končno sem tud jaz dojela, da vse pač ne more bit takoj in da je moje zdravje pač na prvem mestu. Zdaj se ne obremenjujem več pol toliko. In tud najin odnos je postal drugačen, ni več napetega pričakovanja O, pa na ukaz, itd. Bolj relaxed je vse. Čeprav - bolj ko se bliža ta preklemani pregled v ponedeljek pri Drobniču, bolj me spet navija..... Eh.... včasih se mi zdi, da ni vredno živcev, pa da tako ali tako nikoli ne bo, pa da nama sploh ni usojeno, pa da ni vredno čakanja..... Ne vem, težko je, kljub temu obema.
|