 |
Virusi so že med nami,zato je dobro vedeti
23.11.2007 9:47:01
|
|
|
|
Anonimen
|
kako se jih obranit in,če jih smo že srečali kako postopat,da si olajšamo muke.
Kašljanje, kihanje, smrkanje, zamašen nos, pa tudi utrujenost, slabost, bolečine v mišicah so znaki, da nas je napadel prehlad. Včasih se tem znakom pridružijo še drugi, povišana telesna temperatura, glavobol in izguba teka. Vsi ti znaki pomenijo, da se naše telo brani pred napadalci. Najprej bomo ozdraveli, če bomo ostali doma in počivali (pa še drugih ne bomo okužili).
Bodite pametni in ostanite doma!
Napadalci so virusi iz več različnih skupin – od pogostih rino virusov (ti povzročijo od 25 do 30 odstotkov okužb), korona virusov, humanih parainfluenčnih virusov, do sincicijskih, adeno in entero virusov. Virusov, ki lahko povzročijo prehlad, je več kot 200. Sicer zdrav odrasel človek prehlad preboli v tednu dni. Kronični bolniki in majhni otroci pa imajo lahko večje težave. Virusi najpogosteje napadejo zgornja dihala. Statistika pravi, da odrasli v povprečju prebolijo od dve do štiri take okužbe vsako leto, otroci, še posebej cicibani in šolarji, pa celo od šest do dvanajst okužb vsako leto. Sezona prehladov se začne že kar septembra in traja vse do konca aprila. Nekateri to povezujejo z začetkom šolskega leta in s tem, da v teh mesecih ljudje preživimo več časa med štirimi stenami.
Viruse največkrat vdihnemo
Nalezemo se lahko z vdihavanjem virusa, ki ga izkašljujejo okuženi, lahko pa tudi s slino okužene osebe neposredno ali ko se dotaknemo kakšnega predmeta. Okuženi človek je prenašalec virusa od dneva pred izbruhom prvih znakov bolezni do kakšnih pet dni po tem, ko je bolezen že izbruhnila. Običajno vstopi virus v telo skozi nos na nosno sluznico. V ugodnih razmerah se začne hitro razmnoževati, telo pa se na »vojsko« napadalcev odzove v osmih do dvanajstih urah. Prvi znaki so navadno boleče grlo in poleg tega smrkanje, kihanje in kašljanje.
Zdravila za navaden prehlad ni. Običajno ljudje zaradi te nadloge niti ne gredo k zdravniku, temveč posežejo po zdravilih brez recepta, ki jih je mogoče kupiti v lekarni. Zdravila pomagajo za lajšanje znakov bolezni, torej razni sirupi in tablete za lajšanje izkašljevanja, kapljice ali kreme za nos proti izsušeni sluznici, kapljice za pekoče oči, pa tudi zdravila proti bolečinam in vročini, pastile za boleče grlo in podobno. V lekarnah so na voljo tudi kombinacije raznih učinkovin, s katerimi lahko vplivamo na več simptomov hkrati. Za bolnika je pomembno, da prehlada ne preboli na nogah, da raje ostane doma, čeprav ne v postelji, da počiva in popije čim več tekočine. Tako se bo prej pozdravil in preprečil zaplete. Večinoma se ljudje ne zavedajo, da so lahko zapleti po večkrat na nogah prebolelem prehladu zelo hudi.
Pri prehladu zdravniki priporočajo tudi čim več vitamina C. Ponj je treba v lekarno, kajti šumeče tablete ali tablete, ki jih dobimo v običajnih trgovinah, imajo malo vitamina C. Pri bolezni bodo koristili nekoliko večji odmerki. Seveda je priporočljivo jesti čim več svežega sezonskega sadja, jabolk, pomaranč, limon in grenivk. Posebej priporočljiv je ananas. Priporočajo tudi granatno jabolko. Starejši ljudje, ki poznajo ljudsko medicino naših prednikov, pravijo, da pomaga kislo zelje, predvsem voda kislega zelja (zeljnica). Nekateri pa si želijo samo domače goveje, kokošje ali zelenjavne juhe.
Sirup za kašelj ali proti njemu?
Nekateri strokovnjaki pravijo, da kašlja ne bi smeli »zatirati«, ker je to naravni boj telesa proti okužbi. Pri kašlju je treba ločiti suh, dražeč kašelj od tako imenovanega produktivnega kašlja, ko bolnik izkašljuje gosto prozorno sluz, ki lahko postane rumeno zelene barve. Zato bo lekarnar vprašal, za kakšen kašelj gre, da vam bo dal primeren sirup ali morda zdravila. Znani so sirupi iz naravnih snovi, na primer trpotčev in slezov sirup. Odličen je tudi sirup iz izvlečka bršljanovih listov, pa tudi sirup iz smrekovih vršičkov in podobno. Sirupi naj bi pomagali kašelj omiliti in ga olajšati, kar posebej velja pred spanjem. Sirup iz bršljana pa učinkuje dvojno: mehča gosto sluz, ki se nabira v dihalnih poteh, obenem pa zavira krčenje sapnic.
Kako se zavarujemo pred prehladom
Nasveti naših babic so še vedno aktualni: pomembno je gibanje na svežem zraku, redna telovadba in obenem izogibanje prostorom, kjer je veliko ljudi. Paziti je treba pri prehrani. Ko začne dišati po jesenskih dobrotah, nas rado zanese: prekajeno meso, domače klobase, tolsta Martinova gos in podobne jedi nam bolj dišijo kot lahke jedi, ki se priležejo poleti. Pri teh jedeh je treba biti bolj skromen, zraven pa si privoščiti čim več svežega sadja in zelenjave. Pri zelenjavi je najbolje, če uživamo surovo ali pa samo rahlo kuhano na sopari. Mnogi mislijo, da se s šilcem krepkega zavarujejo pred virusi, a se pošteno motijo. Alkohol namreč strokovnjaki odločno odsvetujejo. Človek, ki redno pije alkoholne pijače, ima oslabljen imunski sistem in zboli prej kot drugi. Tudi prevelike količine kave odsvetujejo, enako seveda velja za cigarete.
Navadite se dihati skozi nos, ta je prvi filter za viruse. Od koder koli pridete, si najprej umijte roke in pri tem uporabite toplo vodo in milo. Če v svoji bližini naletite na človeka, ki kašlja ali kiha, se mu raje izognite. Včasih ne pomaga nič, ljudje dobesedno kihajo drug v drugega. Takšnim ne bo škodilo, če jih boste prijazno opozorili, da s takšnim početjem lahko škodujejo drugim. Verjemite, vaše opozorilo si bodo zapomnili.
Rino virusi
Samo rino virusov je več kot sto vrst oziroma serotipov. Zato je tako težko razviti cepivo proti njim. So občutljivi za nizek Ph in se širijo po zraku, čeprav se lahko prenašajo tudi z dotikom roke okuženega človeka ali predmeta, ki se ga je okuženi dotikal. To so tudi zelo stabilni virusi, vendar so občutljivi za temperaturo. Navadno se ne širijo nižje v dihala, ker imajo raje temperaturo v zgornjih dihalnih poteh, ki znaša nekaj stopinj nad običajno telesno temperaturo. Pri okužbi z rino virusom bolnik nima težav v prebavilih, ki so značilne za nekatere druge viruse. Z rino virusi se navadno okužijo otroci v šoli ali v vrtcu, okužba pa se potem prenese na starejše člane družine.
Respiratorni sincicijski virus
Če se sicer zdrav odrasel človek okuži z respiratornim sincicijskim virusom, ga bo najverjetneje prebolel kakor vsak navaden prehlad. Če pa je s tem virusom okužen majhen otrok, dojenček, je okužba lahko zelo nevarna. Virus je namreč najnevarnejši za dojenčke. Po nekaterih epidemioloških podatkih se z njim okužita kar dve tretjini dojenčkov v prvem letu starosti. Virus se širi tako kot večina drugih: s prenosom po zraku (kašljanje, kihanje), pa tudi z dotikanjem okuženih ljudi, z dotikanjem predmetov, ki so se jih dotikali okuženi. Virus je zelo odporen.
Tudi majhni otroci sicer okužbo največkrat prebolijo kot druge prehlade. Občutljivejši pa so dojenčki, predvsem tisti, ki so se rodili prezgodaj. Pri tako majhnih se okužba naseli tudi v spodnjih dihalih in se kaže kot bronhiolitis ali pa kot pljučnica. Bolezen je lahko tako huda, da dojenčka sprejmejo v bolnišnico. Za nedonošenčke pa je smrtno nevarna. Opozorimo še, da so bolj ogroženi tudi dojenčki, ki živijo v cigaretnem dimu. Ogroženim otrokom lahko zdravniki predpišejo monoklonsko protitelo, imenovano palivizumab (Synagis), ki ga enkrat na mesec vbrizgajo dojenčku v mišico. Zdravilo učinkuje tako, da nadomesti otrokov naravni obrambni sistem. Tudi v Sloveniji je nekaj otrok, ki so že dobili omenjeno zdravilo.
Adeno in entero virusi
To so virusi, ki prizadenejo sluznico dihal, oči, črevesja ali pa sečil. Adeno virusi povzročijo okrog deset odstotkov vseh akutnih dihalnih okužb pri otrocih. Večinoma so tudi glavni vzrok za drisko. Male otroke in šolarje prizadenejo v hujši obliki kot odrasle. Adeno virusi povzročajo vnetje dihal z vročino, znaki so podobni prehladu. Pri otrocih se lahko razvijejo v vnetje srednjega ušesa, v bronhiolitis ali pa v virusno pljučnico. Prizadenejo sluznico v črevesju, posledica je vodena driska. Adeno virusi se zelo hitro širijo, okužimo se lahko z dotiki z okuženo površino ali pa tudi s kašljanjem in kihanjem. Zdravil proti virusu ni; navadno ga tako otrok kot odrasel človek premaga sam. Priporočljiv je počitek, pri driski pa nadomeščanje tekočine. Pomagali bodo tudi probiotiki.
Tudi entero virusi so nevarnejši za dojenčke in male otroke. Prenašajo se z rokami (slabo umivanje po obisku v stranišču). Prizadenejo lahko tako črevesje kot dihala. Eden od teh virusov je tudi povzročitelj skoraj iztrebljene otroške bolezni, ki se imenuje poliomielitis. Entero virusov je skoraj sto, med njimi so tudi taki, ki povzročajo meningitis, miokarditis in perikarditis (vnetje srčne mišice oziroma ovojnice srčne mišice) ali pa boleče vnetje v ustih. Prehladu podobna okužba z enim od entero virusov pa bo minila po naravni poti. Bolniku lahko zgolj lajšamo simptome.
Tekst: Milka Krapež
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
