|
RE: Vem, da... 8.5.2008 22:32:33
|
|
|
|
jazz
|
hej,lahko je solit pamet, vem....točno kako se počutiš tudi ne vem, si pa predstavljam. V glavnem, moja sestra je podobno zadevo skrevala kr nekaj časa. Občutek imam, da si želiš to rešit in če res, se prosim obrni na strokovnjake, lahko ti povem, da v teh časih, nisi niti najmanj EDINA s podobnimi težavami, zato brez sramu in z dvignjeno glavo odkorakaj do pravih ljudi in ZMAGAJ! Glede posledic pa...slab zadah iz ust, uničeni zobje, zaradi kisline, slaba kri, slabša odpornost, motnje v bitju srca, napadi tesnobe,...in še bi lahko naštevala. V glavnem, pobuda, da se je treba navade rešit, je bila tisti trenutek, ko je v svojem stanovanju, sama, padla po tleh in ni mogla več vstat. Telo je bilo shirano, otrplo, brez moči za življenje. Vedela je kaj se dogaja, glava in čuti so delovali a telo je ni hotelo ubogati...vse kar se ji je tiste mučne trenutke motalo po glavi je bilo vprašanje, če je to njen konec?...mar je res čas, da mora popolnoma trezne glave čakati ali bo šla, ali ji je dano še ostati??!! IN, OSTALA JE!!!Tega je sedaj tri leta. Težko se ji je telo navadilo na normalno življenje, saj je kar naprej zbolevala(zaradi padca odpornosti) je imela ogromno vnetij ušesa, prebolela mumps,vnetje podrebrne mrene, tahikardija,...v glavnem bravo moja sestra!!!!! Tebi pa želim veliko sreče in ti povem, da se vse jezimo nad šlaufkim okrog naših trebuhov...ploski trebuh pa ni vreden mojega življenja! Lepo te naredijo takšne zmage,zmage nad samim seboj! VSO SREČO!!!
_____________________________
Lep pozdrav! K
|
|
|