Dolina
|
Čer, jz se moram še tukaj mal zjokat. :((:(( Mene ti najini večeri tko zmatrajo, da se včasih res zjokam. Moja punčka je tko zlato dete, sam po kopanju pa pade v tak joka, da me kr srček boli. Že os začetka je bila popoldan bolj nemirna, pa jokcala je pa tko: pol se je o malo umirilo, razen zvečer, ko se odpravljamo spat, po vsakodnevnem kopanju, pa je jok in stok. Včasih začne jokat, ko ji majčke oblačim, včasih ko jo zavijem v ta široke, povijalne plenice, včasih že preden ji kar koli oblečem... Ni nekega točnega dejanja, da bi lahko ugotovila, zakaj joka. Pa ji pojem, pa z njeno najljubšo ropotuljico sem probala, pa jo vmes mal k sebi stisnila (samo, ko jo nazaj položim, se še bolj joka). Sem mislila, da je lačna, pa sem takoj pred kopanjem podojila, pa ni bilo nič boljš. Ko je v pižamci, jo k sebi stisnem, a se mal umiri, dokončno pa je mirna šele, ko jo dojim. A ve katera, kaj naj še probam, da ne bo tako jokala, ker se nočem kar navadit take večere. :( Tri mesece je že čist predolgo! :(( Aja, pa skoraj vedno mi zaspi na ziz. Ko jo položim v posteljico, se ponavadi sploh ne zbudi. A se moram bat, da ko bo večja, ne bo hotla dugače zaspat, kot pri meni? Ah, sm že boljše volje, ker sem se mal razisala. Sam tolk mi je hudo, ko ne vem, kaj naj še, kadar se tko joka, pa še solzice ji tečejo po ličku :(, men pa tud. Pa pa, Dolina in Zoja
|