sonja1
|
Sicer je zadeva že odločena, vendar si vseeno želim slišati še vaše mnenje o naslednji zadevi...
Možu se je ponudila priložnost za novo službo. V sedanji je zelo nezadovoljen, saj kljub temu, da zelo dobro in veliko dela ni plačan izobrazbi (univ) in rezultatom primerno. Zato si že dolgo želi stran, vendar na žalost tukaj (v MB) ni na razpolago kaj dosti priložnosti (ki bi bile boljše).No in pred pribl. 14 dnevi je prišel iz službe ves navdušen, da mu ponujajo službo - DOSTI bolje plačano, tudi njegovo delo bi bilo takšno kot si želi pa še vodja skupine bi bil...kje je torej zanka? V službo bi se moral voziti v drugi kraj, pribl. 1 h iz MB. Tudi nič posebnega dandanes, vendar dejstva so taka - imava dva mala otroka (2leti in pol ter 2 meseca), v Mb sva sama saj sva oba po študiju ostala tukaj, najini straši in sorodstvo so preveč oddaljeni, da bi nama bili lahko v vsakodnevno pomoč, - tudi jaz imam odgovorno službo in (tudi zaradi višje izobrazbe) glavni »financ minister«, z nepredvidljivim delovnim časom, tereni inp.. Če bi službo sprejel, bi to pomenilo, da bom za otroka v glavnem skrbela sama (npr. vožnja v vrtec oz. kasneje v šolo in nazaj), saj bi zgodaj šel in pozno prišel domov. To se dogaja sicer tudi že sedaj (zelo redko je doma pred 17.00, pogosto pa še kasneje), saj ima to grdo navado, da enostavno pozabi na uro in tako lahko od trenutka, ko pokliče, da je na poti domov in dejanskega prihoda mineta tudi ura ali dve ali več, zaradi česar se pogosto vnamejo tudi prepiri…vendar je vseeno razlika ali je lahko v nujnih primerih doma v 15 min ali pa v 1 h! Poleg tega bi se moral – zlasti na začetku – še dokazovati in bi ostajal v službi preko delovnega časa, hodil po terenu, tujino,…Ko sva se odločala za otroke sva se NEDVOUMNO dogovorila, da bova oba (čimbolj) enakovredno sodelovala pri njihovi vzgoji…Seveda je dejstvo, da sem jaz vseeno prevzela večji delež ampak zahtevati še več kot po se mi ne zdi pošteno z njegove strani! Včeraj je moral povedati svojo odločitev. Jaz sem mu povedala svoje mnenje s PLUSI (- njegovo večje zadovoljstvo, - več denarja, ki bi ga zaradi kreditov in številnih položnic ZELO potrebovali, saj si letos izgleda še morja ne bomo mogli privoščiti…) in MINUSI (- še manj časa z otroci in mano, - težja organizacija varstva kadar bom tudi jaz imela obveznosti, če bo treba po opravkih, k zdravniku, inp.), končno odločitev pa sem prepustila njemu , ker sem se želela izogniti očitkom češ – saj si mi ti rekla! Odločil se je za NE vendar je sedaj padel kar v pravo depresijo. Ves čas razmišlja, kaj vse bi si lahko privoščil(i) z več denarja, idealizira razmere v ponujeni službi, ki jih v resnici ne pozna zelo dobro, pravi da ga ne podpiram in da sem morda ljubosumna (pa kaj še!) ker bi potem On več zaslužil in delal kariero …skratka izgleda nesrečen. Jaz pa tudi ne vem več, kaj bi bilo bolje! Morda sem res idealist, ker menim, da je več vredno, da smo več skupaj kot pa denar. Nasploh sem optimist in prepričana, da bomo tudi finančno že kako, da bomo le zdravi in da se bomo imeli radi…SEM NAIVNA?
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
), vidva pa se morata sama odločit, kako bo bolje za vse vas. Lahko ostane doma - pri družini in lahko pričakuješ sponašanje ob morebitnih fin. težavah. 
.
