cmrucek
|
Razumem, da ti je hudo... tudi sama sem sina s solzami v očeh prvi teden službe vozila k mami v varstvo. Ti pa svetujem, da začneš raje razmišljati v drugo smer, ker se mi zdi, da bi ti glavna skrb morala biti, da se malčiča imela ok, ne pa to, če boš sama še v prvem planu. Bodi vesela, da je tako prilagodljiva, itak pa te bo potem pogrešala in bo, ko boš doma, sigurno v prvem planu . Moraš pa razumeti, da bo tam verjetno tik ob tebi tudi mama, ki jo bo pazila, kar je naravno in prav. In če kdaj ne bo hotela s tabo domov ali k tebi, to ne pomeni, da nisi na prvem mestu, le otroci različno kompenzirajo to pomanjkanje časa s starši... Tudi naš, ki se sicer ne pazi več pri mami, ampak pri neki drugi gospe, včasih noče domov, pa da bo tam ipd., ko je doma, pa noče tja.... to je vse normalno.
Je pa zelo pomembno, da se na to pripraviš in sprejemeš kot razvojno obdobje, ne pa kot da te nima rad. Govorim iz svojih izkušenj, ko v podobnem primeru moja mami ni mogla sprejeti moje navezanosti na staro mamo, ki me je pazila, in je to precej negativno vplivalo na najin odnos vse do danes...
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
je gre k vsakemu, se lepo vklopi in mene niti ne opazi, na začetku me je to zelo begalo, sedaj vem da je vse lepo in prav, da sem jaz na 1. mestu. Lahko smo le srečne, da so naši otroci odprti do drugih ljudi. Poznam primer, kjer imajo velike probleme z sramežljivim in bojazljivim otrokom. 
, ker imam tako sluzbo, da bom cel dan odsotna in ker mi je sedaj tako lepo z njim. Ma se tolazim z izkusnjami prijateljic, ki so imele krizo, ko se je bilo treba vrniti, vendar je potem ze nekako slo. Imas sreco, da se ne boji drugih, ker ce bi jokala, potem bi ti cel dan studirala kako ji je hudo. Zivljenje mora iti naprej.
