Anonimen
|
Da se vam malo potožim... V glavnem doma imam skoraj 11. mesečnika, ki je zelo živ in trmast otrok... Čez dan izgleda tako... Ustanemo okoli sedme ure zjutraj, nakar porabimo 15 minut da se previjemo, ker non-stop skače po povijalni, se mi obrača na trebušček, tako da komaj previjem, da mu rito namažen s kremo je itak podvig zase... Potem prideva v dnevno sobo, se takoj splazi do stvari, katere mu pač ne pustim, da tolče po njih (recimo TV, rože - smo jih dali na višje, pa se še vseeno steguje po njih)... njegove igrače ga niti ne zanimajo dosti, sam se zaigra ravno za 5 minut na dan... Če hočem recimo skuhati kosilo, mi non-stop visi na nogi, tako da se komaj premikam po kuhinji... Itak, da bi pospravila stanovanje ali kaj drugega ni mogoče... In komaj čakam, da bo uro pet ali šest, ko se mož vrne iz službe, da se vsaj malo razbremenim.... Spi cca. 2x po 20 minut čez dan... Pika na i pa je spanje... Itak zaspi tako, da se eno uro premetava po najini postelji (v svoji se samo dere), nakar končno najde svojo pozo in zaspi... Ga prestavim v svojo posteljico in se prebudi čez cca. 1. uro in bog ne daj, da bi ostal v svoji postelji... se dvigne na noge in vik in krik... In seveda, če hočem vsaj malo spati, ga položim med nama... Danes, recimo, se je celo noč plazil po meni, tako da ne vem, če sem spala skupaj 2 uri... Utrujena se tako, da sem sama sebi v napoto, nočem pa svojo utrujenost in jezo prenašati na otroka... Tudi če je mož doma ali kdo drug, so mu zanimivi kratek čas, potem pa spet hoče k meni v naročje ali pa se mi ponovno obesi na nogo in me nikamor ne spusti... Filing imam, kot da me bo pojedel od te posesivnosti... Vem, da otrok rabi pozornost in mu jo tudi dam... Maksimalno ga imam rada ampak utrujena sem za umret... Najbolj me jezi, ker ne vem kako umiriti njegovo trmo... Ima kakšna podoben primer... Kakšen nasvet bi mi prav pošteno prišel prav... LP
|