monja79
|
Naš tretješolec (3. r/8) še vedni nima predstave za količino. Seveda je največ težav pri matematiki. V prvem razredu je še šlo, v drugem razredu pa so se začele kazat težave, ampak smo jih z veliko vaje in drila zadovoljivo premostili. Sedaj v tretjem razredu še vedno veliko, veliko vadimo, naša težava pa postaja vedno bolj očitna.
Če mu dam na mizo deset bonbonov in ga prosim, da naj jih zagrabi, prideva samo do tri, potem pa mora preštet, da jih vzame iz kupa. Enostavno ne "vidi" in ne ve koliko pomeni štiri, pet ... in mora preštet. Seveda sva sedaj toliko nadrilala, da ve za števila do deset, ampak to je samo zato, ker se je naučil na pamet.
Račune zna izračunati, ko se nauči postopka. Če mu potem isti primer obrnem na glavo, ne zna več izračunati. Doma imamo cel kup pripomočkov, s katerimi mu pomagamo, ko mu še enkrat razlagamo in da si lažje predstavlja. Ne loči med m, cm, dm, mm; to bi zanj lahko bilo tudi vse enako. Tudi z besedilnimi nalogami je križ. S poštevanko pa ni težav, ampak to je naučeno na pamet.
Snov se nadgrajuje, stvari se bodo začele kopičiti, matematika se mu je upravičeno začela upirati (toliko vaj in truda, uspeha, ki ga pričakuje, pa ni), učiteljica pa tudi zaradi otroka s PP, ki je njegov sošolec, našega sploh ne opazi in ne vidi njegove teževe. Zanjo pač ne zna dobro matematike in je nikoli ne bo znal. Saj ne zahtevam, da mora biti moj otrok super matematični veleumnež, če mu matematika ne gre, bo pač tako. Vendar imam zelo močan občutek, da je vzok težav pri matematiki ravno to neobvladovanje količine.
Pri ostalih predmetih ni nobenih težav in vse druge šolske obveznosti dela mimogrede; saj tudi zmanjka časa, ker popoldneve presediva pri matematiki. V glasbeni je uspešen in ima veliko veselja z inštrumentom, ampak tale matematika mu že najeda samozavest, mene pa skrbi, kako naprej.
Ali ima katera podobne starševske ali profesionalne izkušnje? Kaj naj še naredim? Na koga se naj še obrnem?
Hvala za odgovore in nasvete.
LP, Monja
|
Natisni
