Vijoličarka
|
Joj, Polona31, naučiti se je treba, da nas take stvari ne prizadenejo preveč. Saj vem, da ni lahko, ampak je treba.
Vsekakor obstajajo delodajalci, katerim pomenijo taki razgovori sam vrhunec življenja. Takrat imajo pred seboj nekoga, ki potrebuje službo - vir sredstev za preživljenje in zato je ranljiv. Zato si, po njihom mnenju, lahko dajo duška in sprostijo vse svoje frustracije na kandidatih.
Hudič je. Se zgodi, da te na razgovor pokličejo samo zato, ker poznajo direktorja firme, v kateri si delal prej in si želijo slišati najnovejše čenče. Potem se zavaruješ in ne navajaš podjetij poimensko, pa te pokličejo samo zato, da ugotovijo, kje si pravzaprav delal in če koga tam poznajo in potem hočejo vedeti stvari, ki so zaupnega značaja.
Ampak niso vsi taki, zato Špelca21, nikar strahu. So tudi delodajalci, ki so čisto človeški. Ti samo dobro poslušaj in ko boš odgovarjala na vprašanja, odgovori samo tisto, kar te vprašajo. Ne boj se tudi že doma razmisliti o vprašanjih, ki so ti pomembna in jih to na razgovoru tudi vprašati. Mogoče še to: pozanimaj se ali je znesek obljubljene plače bruto ali neto. Sicer je hec, ker to naj bi bilo splošno znano, ampak pol leta nazaj se je znanka, ki se na te zadeve kar dobro spozna, krepko zmočila - so se pogovarjali o brutu, ona pa je mislila, da se o netu.
_____________________________
When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Se vidi da sem čisto bosa v tem.
