|
RE: Tististe k živite z starši (svojimi,njego... 6.10.2007 12:05:36
|
|
|
|
tajtaja
|
Tudi mi živimo na domu mojih staršev. Mi smo zgoraj, onadva spodaj in imamo vse popolnoma ločeno, tudi vhod. Ker nam je bilo zgoraj že premajhno, kuhinja, kopl. 4 sobe, smo naredili kao prizidek, ki pa je v resnici samostojna hiša z svojo kurjavo, elektriko, vodo, vsem, se pa drži stare hiše. In smo novo hišo in staro stanovanje povezali, tako da je sedaj med dnevno sobo (novi del) in jedilnico(v starem delu) ena stopnica in koristimo oboje. No, novo še ne, ampak bo zdaj zdaj.Čakamo še notranja vrata, položimo parket.... Tako smo na en mah ubili dve muhi. Tako imamo sedaj dve kuhinji (ena bo do nadaljnega neopremljena, ker je ne rabim), dve kopalnici z WC-ji, kurilnico z toplotno črpalko zrak-voda, ki že laufa in greje tudi stari del, veliko klet-shrambo, potem ogromno dnevno in jedilnico, kuhinjo, spalnico in pet otroških sob. Ko bodo otroci šli po svoje, pa bomo enostavno zaprli prehod in bo zgoraj eno stanovanje(to naše 120 kvm), potem hiša, in spodaj stanovanje mojih staršev. Mislim, da smo do neke mere kar uspešno rešili naš stanovanjski problem, čeprav so pri taki gradnji tudi neke omejitve. Mi se mamo kar v redu, če kje kaj pride se pač pogovorimo, ker smo vsi taki, da ne kuhamo mule ampak si vse povemo. Mi pa večkrat prav pride za kakšno varstvo, npr. zvečer dava ta male spat in pride mama gor, midva pa greva na kopanje ali savno, kamorkoli že. In jih ni treba nekam vozit, rihtat. Pa tudi za kakšen prevoz v glasbeno ali verouku ali pa na radni starejše občasno poskrbita. In tudi za vikend dobimo kosilo, ravno zdaj me kličejo, naj pridem jest .To pa je tudi zelo veliko vredno. Seštej pluse in minuse, pa boš vedla kako in kaj.
_____________________________
Največja sreča so otročki, zato sem srečna petkrat.
|
|
|