Nika v službi
|
Vabili ustno in potem poslali še uradno pisno vabilo na posebnem papirju v smetna barvi, kuverta, izdelano v lastni režiji. Nekaj verzov, potem pa tekst in navedba kraja dogajanja. Povabljena širša družina + botri, vsega skupaj cca. 25 odraslih + otroci. Najprej slovesna krstna maša v domači župniji, potem pa kosilo na Trojanah, posebna soba samo za nas. Zagotovili so nam tudi prostor za previjanje in dojenje, kar je bil predpogoj, ker smo imeli poleg krščenke še 2 dojenčka, ki sta potrebovala poseben tretma. Naročila sem dve vrsti juhe ter plošče s 4 vrstami mesa,zelenjavna priloga, krompir, riž, pomfri, štruklji... , torto smo že dan prej pritovorili sami (torta iz Kraljevega mignona), slaščice so bile domače (spekli moja mami in tašča). Za vse povabljence smo že vnaprej naročili paketke za domov - krofe, seveda. Mojo Niko sem oblekla v bela oblačilca - bele hlačke, bela srajčka, bela jopica (za noter), v cerkvi pa je bila v pajacu ter v belem žakeljčku, ki ima v familiji po moževi strani že dolgo tradicijo. V njem so bili krščeni moževa mama, moj mož in sedaj najina princeska ter seveda tudi obe Nikini sestrični (torej otroka moževe sestre). Ta simbolična gesta s strani tašče mi je sploh izredno simpatična. Žakeljček pa po njeni smrti postane last tistega izmed otrok, ki jima je daroval prvega vnuka. Zelo lepo, po mojem mnenju. Krst je zame, kot verujočo katoličanko, poseben dogodek, ki mu pritiče slavnostni obred, ampak brez kiča in "preseravanja".
|