|
RE: Tiste, ki sestavljate družinsko drevo 7.9.2009 9:53:48
|
|
|
|
Kerensa*
|
Včeraj sem imela dve uri na obisku taščo in tasta. Dvourni obiski njiju dveh v našem stanovanju načeloma ne obstajajo , ampak včeraj sem pa vrgla na mizo svojo "big black book" in debata je padla. "Ajde, taščo moja, sjeti so, tko je bio onaj" - pa se je začelo. Po moževi strani sem imela tako ali tako že vpisanih najmanj 100 sorodnikov, včeraj pa smo jih našli še več kot 50! Njihove življenjske zgodbe so zanimive za pošizit (ampak te bom popisala kdaj drugič), smo pa ugotovili, da so pravzaprav razseljeni po Hrvaški in Sloveniji, da pa definitivno že od generacije tastovih starih staršev izhajajo iz Plitvičkih jezer z bližnjo okolico. Varianta "s trebuhom za kruhom" je seveda naredila svoje, pa tri vojne tudi, ampak to je ena tako ponosna hrvaška družina, da me je kar stisnilo - sama takšne pripadnosti namreč ne poznam. IZVIRNO SPOROČILO: majchy23 in kako iščeš prednike?enostavno z googlom? Z Googlom lahko iščem samo sorodnike svoje generacije ali generacijo mlajše - starejši namreč ne uporabljajo Interneta (vsaj ne v tej družini, na tistih lokacijah in za takšne zadeve). Za takšno iskanje so najprimernejši Facebook, razni forumi (krajevni) in različni "message boardi". Slednjih je ogromno na strani "Cindy's list" (angleški jezik) ter na rodoslovnih straneh, kakor so Genealogy, Ancestors in podobno. Nekateri dostopi do baz podatkov so plačljivi, vendar vredni svojega denarja, po drugi strani pa se da podatke določenih baz najti tudi na eMule in raznih ne-filmskih torrentih. Za ostale sorodnike pa ostajajo klasične tri variante - ustna izročila, cerkve in razni arhivi. Jaz sem ustna izročila ožjih družinskih članov že popisala - sledijo širši člani, kar pa mi bo vzelo čas in denar, saj bo treba prepotovati pol Hrvaške. Cerkve so krasen vir podatkov (rojstni, krstni, poročni, mrliški listi, iz katerih dobiš potrebne podatke), vendar samo pod pogojem, da je dokumentacija ohranjena - na območju bivše Jugoslavije ogromno podatkov manjka (uničeni med 2. svetovno vojno in med Domovinskim ratom). Župniki to načeloma delajo brezplačno, vendar se spodobi stisniti kakšen bankovec ali dati za eno mašo. Za arhive velja enako - čuda vsega najdeš tam (za plačat so samo fotokopije, saj ti originalov ne dajo). Jaz sem npr. našla posvojitvene papirje moje mame (iz časa takoj po 2. svetovni vojni). Včasih pa na nekaj naletiš popolnoma slučajno - brskaš npr. po ameriškem eBayu, kjer imajo posebno rubriko "genealogy" in zagledaš, kako nekdo prodaja starinsko fotografijo neznane osebe, za katero ti ugotoviš, da je to tvoja praprababica, recimo. IZVIRNO SPOROČILO: sanja nk. kerensa v Ljubljani obstaja prav služba ki ti poišče vse prednike, mal se pozanimaj Teh poklicnih rodoslovcev je v bistvu kar nekaj, vendar mi je kot prvo to raziskovalno delo samo v takšno veselje, da mi na kraj pameti ne pade, da bi ga prepustila komu drugemu (še možu ne! ), po drugi strani pa mi tudi njihove cene niso čisto nič všeč (so primerne zahtevnosti dela, vendar previsoke za moj žep). Tega se bom poslužila izključno v primeru, ko in če ne bo šlo drugače (za kakšen določen podatek), vendar sem mnenja, da če oni lahko najdejo, lahko tudi jaz. Za podatke o mojih bioloških starih starših sem se npr. preko e-maila obrnila kar direktno na Ministarstvo vanjskih poslova v BiH - tudi njihov odgovor je bil brezplačen. Poleg tega oglasi na TV in v časopisih (pri meni je v igri ex YU, kjer so mi svetovali časopis "Dnevni Alaz" in oddajo "Sve za ljubav" na B92) poceni in učinkoviti - starejša generacija je tukaj najbolj učinkovita. Hvala pa za nasvet o knjigi - ravno danes sem namenjena v knjižnico. IZVIRNO SPOROČILO: Majčka* sam ne vem kje in kako naj začnem Začni pri še živečih. Brez posebnega truda se jih boš spomnila nekaj deset - tvoji otroci, starši, stari starši, tete, strici, bratranci, sestrične, njihovi partnerji, njihovi otroci in tako dalje. In enako pa partnerjevi strani. Osnovo boš imela tako narejeno. Za najpomembnejše podatke pri družinskem drevesu se štejejo ime, priimek, datum rojstva, kraj rojstva, datum smrti in kraj, kjer je oseba pokopana. Potem se dodajajo povezave med ljudmi (kdo je bil s kom poročen, čigav je kateri otrok itd.), dodajaš datume krsta, obhajila, birme, ločitve, čas, smer in kraj šolanja, poklic, fotografija, osebne posebnosti (telesne in karakterne) - skratka, o vsakomur lahko napišeš še življenjsko zgodbo. In to je delo, ki se nikoli ne neha - razen, če ti uspe priti do Adama in Eve.
|
|
|