 |
RE: Tiste, ki imate otroka s prejšnjim...
28.7.2006 9:27:16
|
|
|
|
Gina
|
Pri nas je bilo na začetku kar precej hudo. Je bil zelo ljubosumen na otroka. Najbolj ga je motilo, da so se ravno ujeli, pa sta šla za vikend k očetu in ko sta nazaj prišla, sta bila vsa zmešana (pa se ni njun oče nič vmešaval v vse skupaj, samo resnično imajo tam otroci drugačno življenje - nimajo pač nobenih obveznosti, midva pa sva morala početi ne le samo lepe reči, ampak tudi tiste zoprne plati starševstva). Pa spet od začetka. In je bila en teden štala, potem spet čisto ok in v tem krogu dalje. NO, čez čas smo vsi ugotovili, kako funkcioniramo in so se stvari obrnile. Zdaj ju ima zelo rad. Vse bi naredil zanju. V bistvu skrbi zanju, ju vozi okoli, vzgaja, razlaga, pelje k zdravniku, z biciklom malo okrog, ju pokriva ponoči, igra se z njima.... veliko več reči kot njun pravi oče. Vendar vseeno to ni čisto isto, kot če bi jima bil. Ga imata pa rada, ampak na čisto svoj način. Ampak se mi ne zdi to kaj hudega. Po moje je bistvenega pomena tudi to, koliko so otroci stari, ko jih nekdo spozna. Starejši kot so, težje ga vzamejo za svojega. Aja midva imava še enega otroka skupaj. Ta velika dva nista nič ljubosumna na malega. To se mi zdi čisto glavno. Ko so jima v šoli enkrat rekli, da to ni njun brat, ampak polbrat, je ta velik rekel, da že mogoče, da se uradno tako reče, ampak da ga ima on za brata in ga bo tudi imel še naprej. A ni faca!
Imam kolegico, ki ima 2 punci in je skupaj z nekom, ki ima dva fanta. Otroci so bili stari od 12-18, ko sta se spoznala. Saj funkcionirajo skupaj ok, vendar ne jemljejo partnerjev ravno za nadomestke materam in očetom. So preveliki. Pa čisto neke druge fore se dogajajo tam, kot se npr. v družinah, kjer so se spoznali kot majhni.
Ena je napisala, da si otroci vedno želijo, da bi šli starši spet nazaj in živeli skupaj. Pri nas si je ta mala res to želela, sploh ker je na nek način "izgubila" očeta, ona pa je bila očijeva ljubica, kar zdaj vsekakor ni, se je situacija obrnila (pa ne zaradi ločitve). Jaz sem si pa kot otrok želal in to na vso moč, da bi se starša ločila. NIsta se več ljubila in meni se je zdelo grozno, da moj oče tako ravna z mojo materjo - totalno ignorantsko - da si tega ne zasluži. Posledično sem ga nehala imeti rada, ker je tako grdo ravnal z nekom, ki sem ga ljubila. Res iz srca sem si želela, da bi ona dva šla narazen. Pa mi je oče čez leta rekel, da sta bila skupaj samo zaradi otrok. Hec, brat pravi, da si je želel isto. Iz drugih razlogov, ampak čutil je, da tako ni ok za nikogar.
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. ne vem no, ko sem se odločala za novega partnerja mi je bilo pomembno to, da se bosta z Nušo razumela in sem imela srečo, že v prvo
in vem da se bom trudila, da ne bom delala nobenih razlik, vsaj takih opaznih ne!!! Ker si želim, da bi obe deklici sprejeli 
za sestrico oz bratca,.... In tudi glede varstva ju imam velikokrat sama, je pa res, da je za to potrebno precej pogovarjanja in razumevanja in truda, da prideš do te stopnje kot jo imam jaz. Stari sta pa 9,5 in 4,5. In mislim, da če ju ne bi mogla 100% sprejeti kot del mojega življenja, bi bilo brez veze nadaljevati zvezo, kajti otroka sta del mojega moža, njega pa ljubim brezpogojno,.....
vendar vidim včasih sosedove otroke, in imam občutek da jih ne prenašam... to se mi zdi samo po sebi narobe.. 
