Gina
|
IZVIRNO SPOROČILO: nejcko
Gina, saj nisem mislila, da 1. razred ni natrpan s snovjo; seveda je tudi, le snov je takšna ... kako bi rekla, nekako bolj življenjska, ki od otrok ne zahteva toliko drila, neprestanega memoriranja itd. ... praktična pač. Se mi zdi, da je v 1. razredu največji poudarek na spoznavanju okolja, pri čemer se učenci učijo stvari, ki so jim že od prej znane, se z njimi vsakodnevno srečujejo in jih uporabljajo.
V 2. razredu pa se začnejo intenzivno ukvarjati že z bolj abstrakno snovjo, mnogo več je drila in memoriranja na pamet, in to pri vseh predmetih hkrati oz. predvsem pri slo in mat.To pa se potem v vsakem razredu in pri vseh predmetih samo še stopnjuje.
Ma ne, okolja je še najmanj. Hecam se, vsega je veliko. Otroci pridejo s strašno velikimi razlikami v predznanju. V 1. razredu se ogromno bere otrokom, ker resnično ogromno besed, pojmov sploh še ne poznajo (recimo banalne reči kot kaj so trepalnice, kaj je to hvaležen biti, ne vejo kaj pomeni nad, med....ogromno tega v bistvu, povprečno mnooooogo več ne vedo, kot starši menijo o svojem otroku), s tem sploh spoznavajo kako se reči oblikujejo, ko jih zapišemo ali povemo. Veliko jih je dvojezičnih in se učijo dobrih osnov slovenskega jezika. Pripovedovat jih tudi še veliko ne zna - kako pa naj ti pove, recimo kje je narisano oko, če ne pozna pojma trepalnica in med? Ko ga vprašaš kje je oko, reče: Tam. Poslušati pa sploh veliko otrok ne zna niti ne zmore. V 1. razredu se učimo glasovne analize - kako češ brat, zapisovat, če ne znaš analizirat besede??? Ne moreš se začet učit pisat, brat dokler tega ne obvladaš. Grafomotorika je ena velika šibka točka otrok v modernih časih. Ne vseh, nekaterim gre ta reč fajn od rok, drugim čisto nič. Kako se naj otrok začne učit pisat, če drži svinčnik kot kol, če ima trdo roko, če ne zmore potegnit črte po listu vsaj približno tja, kamor možgani hočejo?? Kako lahko začneš brat, pisat, če se otrok ne znajde na papirju, ne ve, da gredo reči od zgoraj navzdol in od leve proti desni, strani preskakuje, vleče v narobno smer, ne obvlada pisala, nima občutka, koliko pritisnit svinčnik.... Ma osnov se učimo in to zelo zelo zelo intenzivno. Niti pod točko razno ni možnosti še kaj dodatnega stlačit notri. NI!!! Štekaš? NI. Razen če povprečne otroke povozimo, pa upoštevamo samo najboljše v razredu in se gremo njihov tempo.
A ti naštevam še naprej za matematiko, pa okolje kaj vse se počne v 1. razredu, da se ne da ničesar, ampak ničesar več notri zbasat, kljub občutku staršev, da se nič posebnega ne dela?
V 1. razred se ne da vnesti prav ničesar dodatnega. NIčesar. POlno je. Tulim to že leta dolgo, učni načrti so preobsežni. Ne v nižje razrede prenašat, ven je treba metat.
|
Natisni
V drugem pa je natrpano do amena. 
. Jao mili bože, kaj bo z našimi mulci v srednji? 
) in še zdaj grdo in nepravilno piše (npr. vsako črko napiše od spodaj navzgor). Opozorili so me, naj pri drugem te napake ne delam in sem ga štopala, češ, se boš že naučil v šoli. Potem pa, preden se naučijo pisati črke, že prepisujejo oz. prerisujejo. To mi res ne štima. Ko sem vprašala učiteljico, je rekla, da zdaj preslika, ko jim bo pa povedalala, kako se piše prav, bodo pa morali tako tudi pisati. Ja, kako, če se bodo že naučili narobe. Ne razumem. Sistema v šolstvu NI.
In vem, da se veliko učite, ampak, kot sem že prej napisala, nekako bolj ˝življenjske˝ reči, take na ven nevidne. Samo to sem hotela reči. Računanje, branje, pisanje pa so stvari, ki so vidne na ven ... upam, da šetkaš, kaj hočem reči, definitivno ne mislim, da se praskate, no. 
In bodi brez skrbi, da kot šolnik prekleto dobro vem, da ga v slovenskem šolskem sistemu ni učitelja, ki bi lahko zabušaval
