IZVIRNO SPOROČILO: Poka

Verjetno se tudi vam kdaj zgodi, da nimate niti 5 minut časa sami zase, sploh ker imate otroke. Jaz jih še nimam. Imam pa polno enih obveznosti (dve službi, dve šoli, zidanje hiše, ki je sicer v mirovanju zaradi usihanja financ ). No in, nikoli se ne pritožujem -je pa tako, da so se vse te stvari nagrmadile, brez da bi hotela (nekatere). Na podiplomski sem se odločila vpisat zadnji trenutek, ker je zadnje leto znanstveni, pa moj se je spomnu firmo odpret in mi bo prav prišlo.

No in zaradi tega bo itak verjetno družina na vrsti šele čez nekaj let (kljub temu, da bom še 29 letos). Kar sem se pač sprijaznila, ker tole je blo treba naredit. Amapk kar me pa ful razjezi, je pa to, da še takrat ko imam 5 minut časa zase, jih ne morem izkoristit, kot bi jaz hotela. Namreč, ko hočeva z mojim v kino, se vmeša zraven še en par in pride do spremembe plana - in bi naj šli gledat film, ki meni sploh ni všeč. Vse bi bilo OK, če bi bilo mogoče drugič po moje, pa ni - ker takrat je pa pol na vrsti sklepanje kompromisov. Na koncu potem sploh nismo šli, ker se nismo mogli zmenit. Naslednji dan, hočem gledat film (posnet na dvdju, ker moj ni bil za, da bi si tega pred mesecem ogledala v kinu) in moj bi spet gledal nekaj drugega. KO si dam film na računalnik, sej ni problema, mi pride sred filma težit, da si bom oči pokvarila. Ja OK no, a lahk film pogledam... Včeraj itak ni bilo časa pogledat filma, učenje, likanje, priprave na službo, moj je pa lepo gledal dirke na TV,  vsaj uro dlje, kot greva ponavadi spat - in ker je v isti sobi, ni treba govorit, da nisem mogla spat. Na žalost je vse v isti sobi. Da bi dojel, sem prižgala luč in sem se učila, ko je šel on spat. No, to mu seveda ni pasalo.

Danes sem se zbudila cela tečna in neprespana in evo... Ni treba nič odgovorit, nimam pa nič proti kritikam V glavnem, razmišljam o tem, a naj se vpišem na eno dejavnost, ki bi bila zame ful sprostitev, moj pa nekako ni za (ker bi rad bil povsod zraven, to mu pa ni všeč), sam vem, da je časovno to ful nemogoče (mogoče tud finančno), ampak sem razmišljala, da bi bilo bolje mogoče malo pozabit na določene obveznosti, pa tudi če bodo cilji malo kasneje doseženi... Npr. kak izpit lahko spustim in se ga lotim kasneje, v miru... Mogoče...

IZVIRNO SPOROČILO: Poka


Danes sem se zbudila cela tečna in neprespana in evo... Ni treba nič odgovorit, nimam pa nič proti kritikam V glavnem, razmišljam o tem, a naj se vpišem na eno dejavnost, ki bi bila zame ful sprostitev, moj pa nekako ni za (ker bi rad bil povsod zraven, to mu pa ni všeč), sam vem, da je časovno to ful nemogoče (mogoče tud finančno), ampak sem razmišljala, da bi bilo bolje mogoče malo pozabit na določene obveznosti, pa tudi če bodo cilji malo kasneje doseženi... Npr. kak izpit lahko spustim in se ga lotim kasneje, v miru... Mogoče...

IZVIRNO SPOROČILO: Poka

Danes sem se zbudila cela tečna in neprespana in evo... Ni treba nič odgovorit, nimam pa nič proti kritikam V glavnem, razmišljam o tem, a naj se vpišem na eno dejavnost, ki bi bila zame ful sprostitev, moj pa nekako ni za (ker bi rad bil povsod zraven, to mu pa ni všeč), sam vem, da je časovno to ful nemogoče (mogoče tud finančno), ampak sem razmišljala, da bi bilo bolje mogoče malo pozabit na določene obveznosti, pa tudi če bodo cilji malo kasneje doseženi... Npr. kak izpit lahko spustim in se ga lotim kasneje, v miru... Mogoče...

IZVIRNO SPOROČILO: Poka

No in kaj se je zdaj zgodilo? Mi je nerodn - itak grem tja, kamor sem si zamislila, ampak prikolca gre zraven Zaradi mene, sam bo ful trpel, ker mu to res ni.

IZVIRNO SPOROČILO: Poka

Verjetno se tudi vam kdaj zgodi, da nimate niti 5 minut časa sami zase,

IZVIRNO SPOROČILO: Poka

Natasa77 - ja maš prav, prikolca je  , res je malo posesiven in to vem že od začetka, preden sva bila skupaj - čist po resnici povedano, me je to tako odbijalo in mi je šel tako na živce, da sploh niti nisem razmišljala da bom ostala z njim. Pa sem, ker v vseh drugih pogledih je super oseba, ampak do sedaj sem imela večinoma srečo, ker se ta ponesrečena motnja osebnosti ni preveč izražala - ni bilo priložnosti  Ampak je bilo obdobje štirih let, ko nisem niti imela preveč stikov z drugimi, zaradi obveznosti sem se dpovedala pa res čisto vsem hobijem, nimam stikov skoraj z nobenim prijateljem... Zaradi mene, ne zaradi njega. In po resnici povedano, bi se rada spet malo sprostila, ker drugače sem po karakterju totalen individualist, potrebujem svobodo, ko mi paše samoto in bog ne daj, da bi mi kdo hotel preprečit, da naredim tisto, kar si zamislim.

No, tu bo zdej en problem... In mi tudi ne gre skupaj ta posesivnost in pa recimo inteligenca, kar pa me v bistvu pri mojem najbolj privlači. Ampak se več ne čudim, ker sem srečala že dosti hujše - en moj nekdanji, s katerim niti ni bilo potem kaj resnega, ker sem se ga itak znebila kolikor hitro je bilo možno, ampak takrat sem bila stara 18 on pa 30, bil je pa ful ljubosumen, tako da me je potem tudi nekajkrat užalil s svojimi izjavami, ki so res presegale vse meje dobrega okusa in tip je delal doktorat in bil kao strokovnjak na svojem področju. In se zdaj sprašujem - kje hudiča jih jaz pobiram? Sicer moj zaenkrat še ni prišel dlje od izjave: ja samo da bi šla sama tja in tja - a ne? Sam men gre to grozno na živce. In ne vem, mogoče pa celo povzročim to vedenje pri moških pač s tem svojim vedenjem, da sem sama sebi dovolj.

No in kaj se je zdaj zgodilo? Mi je nerodn - itak grem tja, kamor sem si zamislila, ampak prikolca gre zraven Zaradi mene, sam bo ful trpel, ker mu to res ni.