študentka Mici
|
Zanima me, če ima katera tak problem kot ga imam jaz. S taščo se dobro razumeva... samo problem je v tem, da ji veliko pomenijo odnosi z njenim bratom, njegovo ženo in sestro. Zato so tudi veliko na telefonskih vezah in razpravljajo o vsem mogočem. Problem pa je v tem, da sem skoraj vedno na temi jaz. Bi rekla, da bi bila hudobna do nje, naredim ji vse kar vidim... namreč nisem tiste sorte punca, ki bi trpela pred pralnih strojem cot za 10 strojev, polno bano cot... praha, da ga skor ometeš ne, svinarije okrog in okrog, pajčevine, ki seže skoraj do mize... tako ji pomagam in naredim skoraj vse. Jo po eni strani razumem, da sedaj, ko je vdova ne more narediti vsega sama, pa še zunaj je dosti dela, ker imajo kmetijo. Zakaj me je potem treba nosit po zobeh?!? Zakaj me morjo stalno opravljat, da imam njenega sina zelo na kratkem, da tako pleše kot jaz špilam... tega pa ne vidi, da mu skoz pomagam pri učenju, da sem več v delavnici pri njem, kot pa kje drugje... Nekaj časa je vsaj videla, če sem kaj naredila, sedaj pa sploh ne opazi, ampak samo komandira. Mene še ne tako, kot svoja sinova. Sebe ni videla, kako je bila diktatorska do moža, mojega tasta. Kako je revež plesu tako kot je ona špilala. Ki ni bil čisto nič vreden... jaz imam pa svojega fanta zelo zelo zelo rada. Ko sva se selila v LJ in začela študirat, ni niti vprašala, če kakšno stvar rabiva. PA tudi nisva imela toliko denarja. Samo včasih mi pod nič vrže, da nama ni treba jest ze enga krožnika, tako kot v LJ. Ka misli, da mam samo enega. Mam posode in stvari več kot ona. ČEprov sem mogla fajn delat, da sem si zaslužila, sem si kupila... mal sem zabredla s poti, tako sem se izpovedala... zmer sem si želela, da bi tašči in tastu nekaj pomenila. Saj njemu sem, sam kaj ko ga ni več... tudi, če imamo pri nas kako fešto ali kaj takega, pa jo povabim, ma tistoč problemov... nič ne obljubim, ne vem, če bomo lahko... kr neki. Če pa ona nekaj pripravi, pa da nas ne bi bilo domov, bi bila pa katastrofa. Pa tudi, verjetno ji grem v nos zato, ker vidi, da njen sinček ne bo ostal doma, ampak se bo preselil k meni. Da pri nas ogromno naredi. Je namreč mizar in je zdej moji mamici čist prenovil kuhinjo in tudi druge stvari v hiši... mislim, da ji gre v nos to, da se pri nas tako lepo razumevo, se spoštujemo. PRi nas ni večera, da se ne bi skupaj usedli v dnevno sobo in poklepetali, se nasmejali, predebatirali živo. Ni tedna, da ne bi pršu moj ati k nama v LJ, ni nedelje, da bi naju moja mami poslala praznih rok vLJ. Ko njegova še ni spekla enega kruha, da bi ga lahko vzela s sabo. Ni prišla niti enkrat v LJ, da bi videla kje živima... je škoda časa, bencina... drugi mormo met pa zmeraj čas, da pridemo domov pomagat., če ne je tako nos do kolen. Kaj mi svetujete?!? Ji naj pomagam še naprej in tako zabijem kajlo vsem tistim tetkam, ki me nosijo po zobeh... nej bom vzorna tamlada, ki vse naredi...?!? Ali ji pustim, pa bo mogoče sama enkrat ugotovila koliko naredim namesto nje?!? Hec pa je v tem, da nima niti njena sestra niti brat še tamlade in noben ne ve kako zgleda... drugo tamlado je luštno po zobeh nosit, ko pa svojo dobiš, je pa malo drugače... sej, tud moja tašča bo dobila še 2 tamladi, pa bo mogoče takrat pogruntala kaj je mela in je izgubila... vsem se opravičujem, ker sem tako zabluzila... lp
|
Natisni
