Anonimen
|
Sem razmišljala, če bi pisala al ne, ampak se nekje moram skašljat... da bo pol lažje . Moja tašča je ŽIV OBUP! In moj mož tega kar nekako ne dojame. Je v penziji, brez obveznosti in svoje vnukinje ne pride niti pogledat, kaj šele da bi se kdaj ponudila in kaj pomagala (jo peljala na sprehod, malo merkala). Ves čas kliče moža, kdaj se bomo oglasili pri njej, kdaj bomo prišli in ko gremo z obiska spet vpraša, kdaj bomo prišli (pa nismo še niti šli). Ko pridemo tja, najraje tamalo vzame v naročje in z njo nepremično sedi (z njo se sploh ne pogovarja). Če rečem, da se mala rada plazi in da rabi prostor, me ignorira. In če tamala besno protestira (ker majhen otrok res ne zdrži 1 uro v naročju in jo pogosto občudujem, da je tako pridna), začne moja tašča ugotavljati, da ji nekaj ni dobro , da je razvajena,... Potem meni prekipi, dam malo na tla, da se plazi, igra in raziskuje, tašča pa za njo in jo ves čas nekaj popravlja, jo daje iz položaja za plazenje sedet, ko se vzpenja po sedežni, jo vleče stran (da si ne bo prstkov na nogi polomila ), mala pa protestira, da je joj! In bolj ko govorim, naj jo pusti, bolj vztrajno ji teži ! Z malo ne spregovori, karkoli naredi, se samo dere JOJ!, OPA!, AJS! in zraven jo že premika po svoje, pa čeprav mali sploh ni hudega! Najhuje je to, da se je ponudila za čuvanje malčice, ko bom šla delat. Po eni strani se ponuja, po drugi strani mi že zdaj teži, da ne ve, kako se bosta rihtali. In ko ji rečem, da naj z malo preživi malo časa, da se navadita druga na drugo, me samo debelo gleda. Naj povem, da nikoli ni bila sama z njo, da nima pojma o tem, kakšne navade ima mala, da se ne zanima za prehrano, za previjanje, da se ji zdi branje pravljic in podobno, brez veze. Ona si čuvanje otroka predstavlja tako, da sedi in popravlja otroka, če je potrebno, vmes mal zakriči, če je kaj 'nevarno', če pa mala joka, je pa itak razvajena. Če smo na obisku, ji na misel ne pride, da bi dala tamali kašen piškot, sadje, karkoli. In tako moram vedno tja nosit malico za tamalo... No, in moj mož misli, da ona mene razbremeni (čeprav grem z obiska živčna razvalina), da se z veseljem ukvarja s tamalo in da jo bo dobro čuvala. Zdaj pa povejte, kaj naj naredim, ker resno razmišlam o varuški oz. imam prijateljico, ki bi malo lahko čuvala. In kako naj povem možu, da babica ni najboljša varuška, ker ni dovolj, da je samo fizično prisotna...
|