Gina
|
Po moje pa daleč največ problema naredi nekomunikacija in netoleranca. Netoleranca iz obeh strani. Ti ne razumeš, kako jo vse briga, ona ne razume, zakaj si ti drugačna. IN nobena ne popusti najbrž, ali kako? Ne vem, če se temu lahko reče hinavščina. Ona se čuti tolk nerazumljena, da se mora nekomu potožit, da se počuti malo boljše -čist po žensko pač.
Jaz mislim, da je spremenila ne boš, lahko jo samo probaš razumet, pa sprejet, če ne se lahko non stop sekiraš. Ona vas ima po moje rada, pa deklico sploh, pa je bolj posestniške narave in si želi čim bolj skrbeti zanjo. To sicer pomeni, da zganja traparije zaradi tega, vendar kaj hudiča ti pomaga, če se zapiraš v stanovanje in ji ne daš tistega, kar potrebuje? Samo sekirancijo, pa slabo voljo. Po moje bi ti bilo najlažje, če pogruntaš, kaj ona rabi. Jaz si mislim, da pozornost, pa odgovornost za deklico, pa skrb tudi zanjo, pa občutek pomembnosti. Če ji to lahko zagotoviš, boš imela mir. Kaj ti je pa zdaj lažje, se sama sebi smislit, pa prenašat njene bedarije, ali poskusit ukrepat? Za pozornost potrebuje poslušalca - tebe. Za pomembnost, potrditev potrebuje pohvalo, kadar kaj lepega, pametnega, dobrega naredi za vas. Karkoli malega - pohvali jo, povej ji, da je fajn, da ti je fajn, ko je tisto naredila...karkoli pač že je tisto bilo. Ona bo ponosna nase in posledično ne bo imela toliko blata za stresat. Če greš v šoping, pa te dolgo ni, pa te sprašuje, kje si bila tako dolgo, se ji nasmehni in ji reci:" O, babi, kako lepo da si naju pogrešala. Veš, saj sva midve tudi tebe. Res je luštno domov priti, sploh ker si naju tako težko pričakovala. Veš, saj na šopingu ni tolk luštno, kot doma, ampak včasih ni druge možnosti, je treba kaj nabavit. A bi rada malo našo deklico pocrkljala?" ....in če mene vprašaš, bi ti ona dala mir. Njen ego bi bil potešen, a ne? Kaj je lažje, naredit kot sem napisala, ali se zapret v stanovanje in se jezit? Preveč resno jemlješ njene besede. Besede so samo vibriranje zraka. V resnici te ne morejo ranit. Rani te tvoj prevod njenih besed v tvoji lastni glavi.
Če ti reče nekaj, o čemer nima pojma, zakaj je tam, kot so bili npr. obkladki, ji prijazno razloži. Brez obtoževanja. Ona pač ne ve, čemu tisto služi. Ne moreš ji zamerit njene nevednosti, a ne. Kako te lahko potem nevednost zjezi? A ob kakšnem zaostalem človeku se tudi jeziš? Po moje zihr ne, ker ti je jasno, da ne more razumet. Misli si, da ljudje smo vedno na nekem področju "zaostali". Ne moremo biti geniji za vse. In potem se ob kakih rečeh čudno vedemo. To paše zraven, k "norcem". Vzami reči v kompletu, ne delaj si iluzij, da so ločene.
Skratka, moj nasvet, obrni reči v svoj prid, pa ne oziraj se na "ponos". Bodi ti prva, ki je nekaj naredila zase, za svoj dušni mir. Vedno mora eden začet, a ne.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, ter narediva malo večji nakup. Od doma nisem bila niti 3 ure. Ko pridem domov, pa halo
. Ampak ne od moža, ampak od tašče . Jaz jima nisem nič odgovorila, nato pa sta silili v otro ka, da kje je bil, da so ga pogrešali, ko so prišli domov,da kako je ubogi, ko mora tako dolgo po trgovinah hodit, da je bila medtem na obisku sestrična,... Bogi mali revček,mora vso to jamranje poslušat, sem ga kar gor v stanovanje poklicala in ga zamotila z igranjem. Danes pa pride še svakinja na obisk in dokler sem bila jaz odzunaj je bilo ok, grem skuhat kavo in pogledam skozi okno. Najprej obdelata potiho mojo včerajšno avanturo. Hčerka je medtem ležala v vozičku, tašča in svakinja pa sta jo kontrolirali, kako je oblečena, ali je dovolj toplo,... nakar jo svakinja potipa pod pazduho. Tam ima hči že 2 dni fiziološke obkladke zaradi hudega vnetja. Onedve pa halooo, kako je lahko otrok moker, kako sem nemarna, da imam tako otroka odzunaj, naj ga preoblečem. Ampak povrh vsega nobena ni pomislila, da je to to, ampak samo bumf, vali krivdo na mene. Ne pomislejo niti za sekundo. Ko jima že desetič v dveh dneh povem, kaj punčka ima,sta spet obe vse iz sebe, ju skrbi, kako lahko to nastane, razglablata in pametujeta. Velikokrat se raje umaknem v stanovanje, ker mi postopoma najedata živce, saj poleg njune hinavščine ne poslušam nič. Mož vse ve, ampak pravi naj preslišim, da so pač takšne. Saj bi če nebi iz njunih besed vela taka zloba. Lahko je biti pameten, če nimaš biti opravka s tem.
da sem občutljiva.Brez zadržkov sem v istem trenutku priznala:Ja sem, ampak jaz vsaj priznam, ti pa ne!
To sem jaz naredila, sicer na bolj mili
