***pika***
|
Veš, isto stvar lahko vedno pogledaš na dva načina: na slab in na lep način. Jaz pač gledam z lepe strani. Mirno bi pa, če bi bila drugačne sorte človek, lahko porod opisala kot grozno izkušnjo Je pa več lepega. Na kratko: voda mi je začela odtekati doma - tako po malem, da so me lahko v porodnišnico peljali še domači in ni bilo treba klicat rešilca. Malo bolj se je ulila med pregledom v sprejemni. Ko te babica v sprejemni pregleda in priklopi na CTG, se preoblečeš v spalno srajco, če ti odteka voda dobiš smešno ogromen vložek in mrežaste hlačke in potem gresta z dvigalom v nadstropje, kjer so porodne sobe. Če je čas, tui najprej zrihtajo frizurco (pobrijejo del ob presredku), sledi klistir, ki meni ni bil čisto nič grozen (je pa verjetno bolj smotano, če te zraven še popadki šraufajo - jaz jih takrat še nisem imela) in potem lerpo čičkaš na WC-ju in kakaš Potem pa smuk pod tuš in počakaš, da te pospremijo v porodno sobo (partner pred tem čaka v sobi za očete ali pa je na poti v porodnišnico). V porodni sobi te malo 'anketirajo', priklopijo na CTG. Potem te pregleda zdravnik. Mene je pregled kar bolel, ampak verjetno ne gre drugače, če hoče otipat vse kar je treba. Pogrešala sem edino to, da bi mi prej rekel, da bo malo bolj bolelo, da ne bi bila čisto šokirana. So se mi potem ful kolena tresla, ampak ko je mimo itak ne boli več dolgo. Prvi popadki niti niso zelo boleli, ampak ker sem se prepočasi odpirala, sem dobila umetne. So me vprašali, če hočem, da manj boli in gre vse počasneje ali da bolj boli in gre hitreje, pa sem rekla babici, da ji zaupam in naj se odloči, kaj je bolje. Pa so me priklopili na umetne popadke in dali zraven še malo 'droge' (protibolečinsko sredstvo) - dobro, da nisem rekla, da ga ne rabim, ker bi bilo potem že prepozno, ko bi ga rabila. Bolj zaresna bolečina je bila najprej primerljiva s kakimi res konkretnimi prebavnimi motnjami, ko te 100 na uro šraufa, pa se ne moreš usr..... In potem se je samo še stopnjevalo. Malce naporna zadeva - itak se mi je pa zdelo, da proti bolečinam sploh ni prijelo, pa verjetno je. Ker sem preveč globoko dihala, sem si vmes nakopala krče v noge in mravljince v obraz, ampak sploh nisem mogla dihat bolj plitko. Na koncu sem malo 'omagala - zmanjkovalo mi je moči za zaključek. Pa nič hudega, ti lepo pomsgajo. Noge so mi zataknili v tiste nastavke ob postelji, ker jih nisem mogla držat, še ena babica pa je s pritiskom na trebuh pomagala, da se je dojenčica rodila. In potem je VAU - super! Jaz kar nisem mogla verjeti, da sem rodila (od prvih zaresnih popadkov je minilo 5 ur - pa se mi je zdelo, da je bilo hitreje). Potem sem bila pa itak malo v oblakih - z možem sva klepetala, občudovala punčko, obnavljala sem pretekle ure in se že smejala, da sem si porod predstavljala bolj na easy Tako čisto mimogrede poskrbijo, da se porodi še posteljica - nič ne boli. Edino ker je bilo še zoprnega je bil pri meni še en zdravnikov pregled - ampak verjetno spet ni šlo bolj nežno - je pač moral pretipat vse notanje dele, ker sem krvavela več kot običajno, a je bilo vseeno vse ok. Potem sledijo tri ure čudovitega crkljanja v troje v porodni sobi. Meni je tako hitro minilo. Vmes te pridejo še kaj pogledat, če je vse Ok. No, to je to. Nič tako groznega, da se ne bi dalo preživeti, je pa res, da vse ni prijetno. Sploh si pa olajšaš vse skupaj, če lepo sodeluješ z babico.
|