gaya
|
Tud jst vačsih pomislim na kaj takega, pa si v isti sekundi rečem, da nisem normalna in si take stvari izbijem iz glave, kajti točno vem, ko bo mala pikica v meni oživela, bo moja, ne glede na to, kako se bo iztekla,... Tudi ne morem povedat, kako bi reagirala, kako bi se odločala, kajti ne vem kaj je bolj sebično, da si rečem, bom šla delat splav, saj takega otroka ne morem spravit na svet, ker kao bi samo trpel, ker konec koncev kdo pa sem jaz, da bom odločala, o tem, ali bo nekdo živel ali ne,.... Moje mnjenje je, ko si resnično želiš otroka, si pripravljen na vse, ampak res čisto na vse,..... Upam, da razumete, kaj sem hotela povedat,... In imam znanko, ki je trdno zagovarjala stališče, da če ji na NS ugotovijo, da je velika možnost, da rodi otroka z DS, da bo šla delat splav , no danes ima , ki ima DS,...... ona pa mi včasih pravi, da ji je najbolj grozno, da je sploh kdaj lahko karkoli takega razmišljala, kaj šele rekla,....
_____________________________
30.09.2006 je v moje naročje prisvetila najsvetlejša zvezdica, obraz moje hčerke Gaje.
|