BarbaraE
|
Dobrodošla med nas!
Kot so ti že punce pred mano svetovale, ne misli takoj na vse slabo. Vsaka nosečnost in porod sta zgodba zase. Sama sem tudi od začetka mislila, kako mi bo slabo pa bla bla bla. Pa ni bilo nič od tega - bruhala sem v celi nosečnosti samo enkrat, pa še to sem bila sama kriva, ker sem se preveč najedla špagetov bolognese.  Kar se pa poroda tiče - ja itak, da me je bilo strah, pa sem si domov privlekla nekaj knjigic pa na telovadbo za nosečnice sva šli s kolegico in sem se lepo počasi začela psihično pripravljat na porod. Sem kmalu začela gledat na porod kot cilj, da bom imela končno v rokah svojega otročka, bolečine sem odmislila in dejansko, med samim porodom me ni nič bolelo, jaz sploh ne vem, kako zgleda, ko ti trebuh otrdi med popadkom. Ves porod sem imela le en čuden občutek pritiskanja, bolečin pa nobenih - edino ves čas sem imela željo, kdaj bo konec - da vidim najin čudež, da spoznam bitje, ki me je brcalo itd. In ko se ti rodi otrok - to je nekaj najlepšega. To malo bitje, sad ljubezni. In mislim, da se bo vsaka mamica strinjala, tudi tiste, katere so imele boleč porod, da so ob pogledu na otročka pozabile na bolečine. Takrat enostavno odmisliš, kaj je okoli tebe. Zame sta takrat obstajala le hčerkica in mož, ki mi je bil v pomoč ob porodu.
Tako da ... preberi si nekaj knjig o nosečnosti, o porodu ... ne se bat, pa seveda, ne že zdaj misliti na najhujše.
Lp,
Barbara
P.s.: Svetujem ti knjigi Šepet življenja in Devet stopnic - to sta malo drugačni knjigi o nosečnosti, kjer sem našla nekaj zelo dobrih in spodbudnih misli
|
Natisni
!! Ampak, js zlo veliko študiram in me je zelo strah nosečnosti!, Še bol kot nosečnosti me je strah poroda! A mogoče še nisem pripravljena na 
