Lana25
|
Nimam posebne graje kar se tiče ljubimca in zakona, ki temelji na prijateljstvu. Meni bo zelo všeč, če mi bo zakonski partner tudi prijatelj, vsekakor pa si želim, da bi bilo med nama še nekaj več kot samo prijateljstvo, da bi bil prijatelj in ljubimec v eni osebi. Če bom pa to našla, je pa vprašanje, tako da obsojala raje ne bom. Če nini in njenemu tako odgovarja, pa je to njuna odločitev. Me pa je veliko bolj zmotilo dejstvo, da je doma pustila 3 letnega otroka in rekla, da sta bila veliko skupaj, da ga je vzgojila v samostojno osebnost, ali nekaj podobnega. Pri 3 letih se po moje otroku osebnost šele razvija in vprašanje koliko razume in še ne moreš rečti, da je samostojen in, da bo razumel. Saj preživel bo sigurno tudi samo z očijem, vendar pa bi meni bilo hudo, če bi me pogrešal in me nebi bilo ob njem. In ne vem zakaj bi mučila njega in sebe s tem pogrešanjem. Saj je prav, če se otroka uči samostojnosti in se ga vzgaja tako, da ni prekomerno navezan na določene osebe, tudi na mamo, vendar pa take hude lekcije odsotnosti mu pri treh letih še nebi priovoščila. Itak bo še dosti situacij v življenju, ko se bo moral sam odločati, znajti, ... pri 3 letih pa bi jaz še hotela biti ob svojem otroku, vsak trenutek, ko bi si želel ali potreboval mojo prisotnost. Ni ga tega denarja, ki bi ga raje vzela kot pa v naročje svojega otroka, ko bi ga pogrešala. Zdaj sem vidla, da sem pri napačni temi prilepla odgovor. Se opravičujem.
< Sporočilo je popravil Lana25 -- 3.4.2007 13:11:54 >
_____________________________
Pusti soncu srce, naj hrepenenja polete, pusti sanjam vso svobodo, pusti soncu srce ... Zvezde se ne sramujejo, da se zdijo kresnice.
|