zmajaz
|
Tudi mi počasi poskušamo z odvajanjem od plenic. Vem, da je bilo na to temo že dosti napisano, ampak sem malo v dilemi, pa imam vprašanje za tiste, ki že imajo nekaj več izkušenj s tem. Torej - katera taktika je bolj primerna - da otroka kar naprej sprašuješ, če gre lulat in ga tudi pogosto daješ na školjko sedet, da prej ali slej lula/kaka (itak že približno veš, da če recimo ni že 3 ure lula, da bo prej ali slej) ali ga je boljše kar pustiti, da par dni pač lula v hlače, dokler si sam ne skapira, kdaj mora povedati, da bo še pravi čas?
Ker našo lahko kar dobro lovimo, da vemo približno, kdaj bo lulala in jo pač damo na školjko, ona pa ima tudi neznansko potrpežljivost gori sedet - tudi po pol ure ali še več, če je treba. Pa ko že sedi recimo 10 minut jo vprašamo, če gre dol, pa reče, da ne, da bo lulala, potem pa včasih še 20 minut ali več sedi, preden lula. Pa ne,d a bi jo silili - ona se enostavno zabava na školjki. Se je že zgodilo, da je sedela minutko in je že lulala, potem sem jo pa hotela dati dol, pa je začela jokati, da noče dol, da bi še sedela.  Na ta način je tudi po več dni zapored suha. Ampak ne vem, če je to pametno - če ne bi bilo morda boljše jo pustiti, naj lula v hlače, dokler si ne bo sama skapirala, kdaj mora povedat, da ne bo prepozno. Kaj menite?
|
Natisni
ne vem, ali naj ji težim, ali pustim pri miru in čakam, da bo sama izrazila željo...ker naslednje poletje se mi zdi kar malo daleč, maja bo stara 3.
V prejšnjih dneh je sicer rekla, ampak, ko je že začelo tečt, tako da nismo uspeli priti do školjke, danes je pa povedala pravočasno, da sem jo slekla, dala na školjko, potem je pa takoj lulala. 
