PAMELA
|
Spoštovana moni30, kot je že stunfek napisala, sem ta anonimna z grozno izkušnjo prav jaz (in moj mož). Kaj tako srammotnega kot na Ptuju, se nama v najhujših sanjah še ni pripetilo. Pa naj ti opišem celoten postopek: Z napotnico moj dragi pride zjutraj v laboratorij - v čakalnico, kjer je bilo približno 100 ljudi (vsi so stali in čakali). Tam ni nobene zasebnosti in tako je pred vsemi moral dati napotnico tam sestri, ki mu reče: v tale lonček dajte. In ko moj vpraša kje? mu reče ja na wc-ju. Ko gre na wc, pa doživi šok - Wc ji so pregradni moški - ženski, vse v belih umazanih ploščicah, vse smrdi po urinu, in wcji so med seboj predelani samo z 1,8m stenami (se pravi zgoraj in spodaj odprti). Da pa je bila zadeva popolna, ni niti enega wcja, da bi se lahko vanj zaklenil. Ker je bila zima, je imal bundo, ki je ni imel kam obesit, ... ko pa je hotel pričeti, pa ni niti slučajno se mu dvigno (prav nasprotno - rekel mi je, da ga je čisto not potegnilo). V wcju je bila skoz gužva, saj so ljudje dajali zjutraj urin in blato.... z eno roko je moral držati vrata, da mu kdo ni direkt not pogledal - V GLAVNEM TAKO PONIŽUJOČE, DA BI ČLOVEK PRAV PRIJAVO BOLNICO IN JIH TERJAL ZA PSIHIČNO ODŠKODNINO, KI JO JE TAM DOŽIVEL. V glavnem, nič ni mogel dati - v jezi odšel v polno čakalnico, vrgel lonček sestri pod noge in na glas vpil kako sramotno je to, da nimajo enega samega malega prostora (formalno pa so registrirani in opravljajo spermiograme????!!!!!!!?????). Prišel je direkt meni v službo in se zjokal (videla sem ga prvič jokat) in takrat mi je rekel, da od mene ne pričakuje več, da greva v postopku naprej.... Vglavnem, zjokala sem se še jaz. Potem sem pa šla v lekarno, kupila sterilni lonček, vse sva opravila doma in sem jim jaz odnesla v laborat. na ptuj in jim še jaz povedala svoje mnenje (verjami nisem se šparala). Mož pa me je samo to prosil: prosim idi gledat kaki so wcji. In res sem si jih ogledla. Zaradi službe dosti potujem po celem svetu in takih wcjev pa še res nisem videla - res nikjer - niti na kitajskem. Nauk te zgodbe: Ne želim nikogar grajati ali tišati v drek - povedala sem čisto resnico - zgodbo pač, ki se je pripetila nama v boju z neplodnostjo. V roku dveh let, ki sta potekli od takrat, nisva nikoli več naletela na kaj tako sramotnega, kot je bil Ptujski spermiogram. Priporočam vsaki, ki hodi na Ptuj, naj seme prinese od doma (naj si pa gre ogledat wcje v laboratoriju).
|