Roberta69
|
Mi spimo vsi skupaj (bolj ali manj ). Ta starejši je na začetku v svoji posteljici v spalnici (ker so rekli, da je tako najbolje ), a se je kmalu preselil k mamici v zakonsko . Še danes ima prislonjeno svojo na zakonsko, pptem se pa malo seli po postelji . Ta mlajši spi skoraj od začetka v zakonski. Očka je nekaj časa spal na kavču, ker se ne naspi, če otrok rine k njemu, ampak pri nas se ni nihče nikoli pritoževal . Zdaj prihaja tretji, zato bomo v otroško sobo na tla namestili dva jogija, kjer bom jaz s ta mlajšima dvema, ker je ta mlajši v fazi, ko mu vsak dan grozi, da telebne s postelje, ta starejši bo pa najbrž z očijem v spalnici. Mi2 otrok nikamor ne priganjava in delamo tako, kot se nam zdi iz dneva v dan. Ko se preselimo v hišo, bo imel vsak svojo sobo, za spanje se bodo pa spet odločili ali bodo skupaj ali posebej ali v spalnici, čeprav ne verjamem, da otrok po recimo četrtem letu to še želi, razen mogoče občasno, jaz vidim pri ta starejšem, da če bi mu naštimali posteljo v otroški sobi, bi brez problema spal tam.Sta bila pa oba neverjetno mirna, pridna, nejokava in zadovojna otročka in sem prepričana, da je na to zelo vplivalo tudi to, da jima nikoli nisva odrekala bližine, ker so si v zahodni kulturi starši zamislili, da je kao kul, da je otrok pri enem letu samostojen (če je spanje posebej sploh kakšna samostojnost, ki kaj šteje - zame ne).
_____________________________
Dva čmrljčka in ena čebelica - brneče kot v panju :)))
|