|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Soglasje sosedov?
29.8.2007 18:18:45   
N _ B
K obstoječi hiši bi naredili prizidek.

Ali potrebujemo soglasje sosedov, če so od objekta oddaljeni:
1.sosed 300 m (vmes je travnik)
2.sosed 50 m (vmes že stoji garaža, na naši parceli)
3.sosed je na drugi strani hiše, ki je oddaljena 20 m

Nekje sem zasledila, da občina presodi, kakšnega pomena je prizidek in koga bi lahko "motil" ter potem od tega pridobiš soglasje.
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: Soglasje sosedov?
29.8.2007 18:56:25   
Anonimen
Če je prizidek enostavni objekt so odmiki določeni v pravilniku o gradnji in vsrath zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov. Ker pomeni, da je odmik za postavitev brez soglasja mejašev vsaj 1,5 m od parcelne meje, če je odmilk manjši je potrebno pridobiti soglasje sosedov.

Če za prizidik pridobivaš gradbeno dovoljenje je soglasje opredeljeno oz. so soglasodajalci določeni v VPLIVNEM OBMOČJU objekta. Neglede na oddaljenost od novega objekta.

Drgač pa je soglasodajalec stranka v postopku (ZGO-1; 62. člen):

(1) Stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja z državnim ali občinskim lokacijskim načrtom, je samo investitor.

(2) V postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja s prostorskim redom, se imajo poleg investitorja pravico udeleževati postopka še naslednji stranski udeleženci (v nadaljnjem besedilu: stranke):
   1. lastniki nepremičnin in imetniki služnostne oziroma stavbne pravice na takšnih nepremičninah, ki jih na podlagi vplivnega območja objekta, prikazanega z mejo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, določi pristojni upravni organ za gradbene zadeve;
   2. lastniki zemljišč izven gradbene parcele, na katerih je predvidena dovozna cesta in na katerih so predvideni komunalni priključki, prikazani v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ter imetniki služnostne oziroma stavbne pravice na takšnih nepremičninah;
   3. drugi subjekti, če tako določa zakon.

 
(3) Stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki je imetnik služnostne oziroma stavbne pravice, ki še ni vpisana v zemljiško knjigo, lahko dokaže z overjeno listino, da je imetnik te pravice.


ODMIKI PO PRAVILNIKU PA SO:


20. člen
(zahteve glede načina gradnje in odmika od sosednjih zemljišč)
 
Enostavni objekti, ki se jih lahko gradi brez gradbenega dovoljenja, morajo glede načina gradnje in odmika od sosednjih zemljišč izpolnjevati naslednje zahteve:
1.      pri objektih za lastne potrebe:
-          zgrajeni so lahko le na zemljišču gradbene parcele, ki pripada stavbi, zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja, pri čemer pa se lahko zajetje, vrtina oziroma vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo gradi samo, če na območju, koder se naj bi gradil, vodooskrba s pomočjo javnega vodovodnega omrežja ni zagotovljena, nepretočna greznica pa, če na območju, koder se naj bi gradila, tudi ni zagotovljeno odvajanje in čiščenje odpadnih voda s pomočjo javnega kanalizacijskega omrežja;
-          na gradbeni parceli večstanovanjske stavbe se lahko za vsako stanovanje v stavbi zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste;
-          zgrajeni so lahko kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo  oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente; če so zgrajeni kot posamična gradnja, morajo biti eden od drugega odmaknjeni najmanj 1,5 m, če pa se stikajo  oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente, njihova skupna površina, v katero pa se ne prišteva površina stavb, zgrajenih na podlagi gradbenega dovoljenja, če se jih objekti za lastne potrebe dotikajo, pa ne sme presegati 30 % prostih zunanjih površin gradbene parcele, razponi njihovih nosilnih delov pa so lahko do 3 m; če razponi nosilnih delov presegajo 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov, ki so bili dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode;
-          od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni toliko, kot je to predpisano z izvedbenim prostorskim aktom; če z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč, v primeru rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto pa tudi montirati ustrezen požarni zid;
-          ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, znotraj gradbene parcele pa so lahko priključeni na obstoječe priključke, pri zajetju, vrtini oziroma vodnjaku pa mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, pridobljeno vodno soglasje za lastno oskrbo s pitno vodo;
2.      pri ograjah:
-          od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljene toliko, kot je to predpisano z izvedbenim prostorskim aktom oziroma morajo biti postavljene na mejo, če tako določa izvedbeni prostorski akt; če z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 0,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov  sosednjih zemljišč:
-          ob javni cesti njihov zgornji rob oziroma pozicija ne sme posegati v polje preglednosti, zato se mora pred gradnjo ograje pridobiti soglasje upravljalca javne ceste;
-          če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev ograje potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste;
3.      pri pomožnih infrastrukturnih objektih:
-         če objekta ne gradi pristojen izvajalec gospodarske javne službe oziroma pri pomožnem telekomunikacijskem objektu pooblaščeni operater, pri pomožnem objektu na mejnem prehodu oziroma v vojašnici pa pooblaščeni izvajalec, morajo njegovo gradnjo nadzorovati predstavniki teh služb;
4.      pri pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektih:
-          zgrajeni so lahko samo znotraj grajenega območja kmetije, lahko pa tudi znotraj pogojno zazidljivega območja kmetije, če so izpolnjeni pogoji iz 2. točke četrtega odstavka 18. člena tega pravilnika; izven grajenega območja kmetije se lahko gradi enostavne kmetijsko-gozdarske prometnice in ograje za pašo živine, če so izpolnjeni pogoji iz 5. točke prvega odstavka 6. člena tega pravilnika;
-          v grajenem oziroma pogojno zazidljivem območju kmetije se lahko zgradi največ po en pomožni kmetijsko-gozdarski objekt iste vrste, kar pa ne velja za gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, kozolec, rastlinjak in silos, ki se jih lahko zgradi toliko, kot je to potrebno za obratovanje kmetije;
-          od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni toliko, kot je to predpisano z izvedbenim prostorskim aktom; če z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč;
-          pri vodnem zajetju, vrtini oziroma vodnjaku mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, pridobljeno vodno soglasje za namakanje kmetijskih zemljišč;
5.      pri začasnih objektih, namenjenih sezonski turistični ponudbi:
-          gradi se jih lahko samo na javnih površinah ali neposredno ob njih;
-          ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke;
6.      pri začasnih objektih, namenjenih prireditvam:
-          gradi se jih lahko samo na obstoječem primerno utrjenem zemljišču, ki ima urejeno odvodnjavanje komunalnih odplak;
-          ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke;
7.      pri začasnih objektih, namenjenih skladiščenju:
-          gradi se jih lahko samo znotraj gradbene parcele, ki pripada stavbi, zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja;
-          ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke;
8.      pri vadbenih objektih, namenjenih športu in rekreaciji na prostem:
-          zaradi njihove gradnje se ne smejo spremeniti vodne, gozdne ali krajinske in reliefne značilnosti območja;
-          če je za njihovo uporabo potrebno izvesti še kakšno drugo gradnjo oziroma zgraditi objekt, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, je tudi zanje potrebno gradbeno dovoljenje;
-          ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke;
9.      pri vadbenih objektih, namenjenih obrambnim vajam in vajam za zaščito, reševanje in pomoč:
-          zaradi njihove gradnje se ne smejo spremeniti vodne, gozdne ali krajinske in reliefne značilnosti območja;
-          če je za njihovo uporabo potrebno izvesti še kakšno drugo gradnjo oziroma zgraditi objekt, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, je tudi zanje potrebno gradbeno dovoljenje;
-          ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke;
10.  pri spominskih obeležjih:
-          če se jih gradi na javni površini, ne smejo ovirati njene splošne rabe;
-          ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke;
-          od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni toliko, kot je to predpisano z izvedbenim prostorskim aktom; če z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč;
11.  pri urbani opremi:
-          če se jo gradi na javni površini, ne sme ovirati njene splošne rabe;
-          ne sme imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se jo priključi na obstoječe priključke;
-          od meje sosednjih zemljišč mora biti oddaljena toliko, kot je to predpisano z izvedbenim prostorskim aktom; če z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, razen v primeru, ko je sosednje zemljišče javna cesta, mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljena najmanj 0,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč;
-          če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev urbane opreme potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
 
 
TUKAJ JE ŠE LINK DO PRAVILNIKA IN POGLEJ KAM SPADA VAŠ OBJEKT:
 
http://www.enostavni-objekti.mop.gov.si/pravilnik.htm
 
 

(odgovor članu N _ B)
  Neposredna povezava do sporočila: 2
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





Kako povečati možnosti za zanositev
To so načini za hitrejšo zanositev - spremljanje plodnih dni, zdrav življenjski slog in redni spolni odnosi. Ob težavah ...
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
To so najbolj redka otroška imena
Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...
Kam z otroki za noč čarovnic 2024?
Letos bodo noč čarovnic po Sloveniji zaznamovali številni dogodki za otroke, od zabavnih delavnic do strašljivih dogodiv...
Zdravo prehranjevanje se začne že v vrtcu
Marjeta Podpečan, odgovorna za prehrano predšolskih otrok v zavodu Kranjski vrtci, nam je pojasnila, zakaj pogosto vklju...




Za doječe matere.
пеперутка16

Malo čudno vprašanje, ampak me zanima, ali so doječe mamice poskusile svoje mleko?