Poka
|
Moja dva - mama in očim - sta pa zaposlena ravno v enem gradbenem podjetju, ki je trenutno na veliko opevano v medijih. Celo življenje sta tam delala. Moj očim je paraplegik in je sicer na srečo tik pred penzijo, sprejel je odpravnino in je sedaj na zavodu. Ampak odpravnine mu seveda niso plačali. Mama še dela - plače pa itak ne dobi ali pa jim pol stran trgajo. Moj brat je študent - prvo leto.
Zadnjič sem se zafrkavala, da naj da reklamo na POP TV, ker bo sigurno toliko dobil, da odplača kredite.
Jezi te, ker imaš bližnje, ki so se trudili celo življenje, pa nimajo nič od tega:
- živeli smo v majhnem stanovanju, štirje - in vedno je imela kaka druga družina prednost, da dobijo večje stanovanje - dejansko smo bili diskriminirani, stanovanje pa je dobil vsak tuji državljan iz bivše juge. Nočem bit žaljiva do nikogar, ampak to je bilo dejstvo.
Normalno,da smo potem šli zidat hišo, čeprav z nizkimi dohodki in normalno, da kot vsak povprečen državljan, sta moja dva vzela kredit. Druge možnosti takrat sploh ni bilo, še to ne vem, če se je dalo stanovanje kupit. Pri nas se jih ni dalo, ker se jih takrat ni gradilo in je vsak odkupil svojega, našega pa niti nismo mogli odkupit, ker je bil v nekem penzionističnem bloku - stanovanja so bila v bistvu namenjena upokojencem.
Na koncu se ti po mojem lahko zmeša, da si za neko stvar delal celo življenje, končno si dosegel svoj cilj, potem ti pa vzamejo in si še večji revež kot si bil pred tem.
Z mojim sva se nekaj zaradi podjetniške žilice, nekaj zaradi razmer odločila it na svoje - se pa tako ve, kako bo s tem. Ko bova imela otroke in mogoče zaslužila 500 EUR več na mesec kot drugi, bo šlo npr. za vrtec, za kako čistilko, ker nimaš časa itd., na koncu se res vprašaš če se ti splača. No, ja, jaz sicer ne morem brez, ker mi je to pač način življenja.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
le kako, ne?
Vredna je ap itak še dvakrat toliko, kot je bilo vlenega. Poanta tega je pa to - da če imaš nek cilj in delaš in delaš za to, nekaj prilezeš. Veliko se da naredit - pri nas je pa polno takih, ki ne delajo, ne ustvarjajo dodane vrednosti in tudi to, ko je stanje v državi tako, da je vse več brezposelnosti, je na koncu še deset_krat slabše, kot si mislimo.
dokler ima človek za čike, me noben ne bo prepričal, da nima za kruh. 
