Vijoličarka
|
Pa si odmislimo spole. Eden od staršev se je pred pol leta odločil, da bo otroka prepustil v skrbništvo drugemu staršu, ker se mu je takrat tako zdelo najbolje zanj. Otroka sta se v tem času ravno nekako navadila na novo življenje, življenje brez obeh staršev in dosegla neko stabilnost. Po pol leta si je drugi starš premislil in bi želel on imeti skrbništvo nad otrokoma. Pri tem se mogoče tudi malo opira na dejstvo, da je takega spola, kakršnemu običajno prisojajo otroke, ker se zdi bolj naravno. Vsak pameten sodnik, ki mora v prvi vrsti biti do dobrobiti otrok, bi tako zahtevo zavrnil. Ne moreš otrok podajati sem ter tja, kot kakšen paket. Kadar se ti zazdi, da jih ne bi imel: izvoli, ko jih hočeš: daj sem. Kaj pa, če si čez pol leta spet premisli in jih bo hotela vrniti, nato bo čez pol leta spet drugače in spet in spet. Starš, ki ima skrbništvo nad otroki, bi se moral, v dobro otrok, najprej poskusiti pogovoriti z drugim staršem, da tako res ne gre, takole zmesti otroke. In ga prijazno opozoriti, da kako meni, da bo šlo, če pa je drugemu staršu problem za vikend ustrezno poskrbeti (naloge) za otroke. Lahko drugega starša tudi povabi, naj več aktivno sodeluje pri vzgoji in življenju otrok, če to želi. Če ne bo šlo, bi moral po moje starš, ki ima skrbništvo na CSD in tam umirjeno razložiti svoje poglede na zadevo, torej da so otroci živa bitja in si jih ne moreš podajati kar tako. A upam, da bi šlo brez tega. Če bo šla zadeva na sodišče, potem bo po moje mnenje CSD nekaj štelo. Pa kakšen dober odvetnik ne bi škodoval. In dober odvetnik je mišljeno: brez nizkih udarcev, ker bodo najbolj škodovali otrokom.
_____________________________
When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."
|