Kerensa*
|
IZVIRNO SPOROČILO: Arwenko Ne moreš kar rečt, da nisi sposoben Definitivno ne moreš kar in/ali samo reči. To moraš dokazati. Starše zakon ščiti po tej strani, da če so za otroka primerno skrbeli (kar pomeni predvsem, ne pa izključno, da ni bilo konfliktov s CSD-jem, da je bila preživnina plačana, da ni bilo tožb, da so bili redni stiki, da ni bilo problemov s policijo itd.), potem so jih otroci dolžni preživljati, ko in če je to potrebno. Po drugi strani pa zakon otroke ščiti še bolj (po mojem mnenju). Ni namreč kar avtomatsko, da ko je otrok polnoleten, mora pa preživljati starše. Ne. Prva varovalka je status polnoletnega otroka. Če se do 26-ega leta še redno šola in takorekoč nima lastnih prihodkov (otroški dodatek, preživnina in štipendija so izvzeti, ne glede na višino, razen v ekstremnih primerih), potem dolžnost preživljanja odpade. Ne odpade pa, če se otrok ne šola in če se redno zaposli oz. ima redne obdavčljive prihodke (DSP in podobno je izvzeto). Dolžnost preživljanja lahko nastane že ob otrokovem 15-em letu, če se takrat že zaposli (po končanem osnovnem šolanju), kar se po zakonu sme. Prav tako se mu "status" polnoletne osebe lahko dodeli tudi pred dejansko polnoletnostjo, v kolikor se pred 18-im letom poroči (ja, to se sme) ali sam postane starš - in če je ob tem še zaposlen oz. ima pač dohodek, potem je dolžnost preživljanja tudi tukaj možna. So pa za otroka v vsakem primeru oz. takorekoč vedno "vključene vse varovalke" oz. ima otrok določeno "prednost". Mogoče bi bilo to še najbolje povedano na primeru. Pri 22-ih končaš faks, pri 23-ih se zaposliš, pri 24-ih si kupiš avto na leasing, pri 25-ih se poročiš, pri 26-ih vzameš hipotekarni kredit na 20 let (in kupiš stanovanje), pri 26-ih dobiš otroka... in pri 27-ih se zgodi, da naj bi preživljal starša. Plačo imaš povprečno ali morda celo nadpovprečno, kar načeloma pomeni, da si sposoben preživljanja. Po drugi strani pa je potrebno upoštevati vse tvoje stroške oz. upoštevati vse tvoje življenjske situacije (da si tudi sam starš, da imaš kredit za streho nad glavo itd.), preden se ugotovi, ali si plačila dejansko sposoben ali ne. Nobena inštitucija od tebe ne bo zahtevala, da "skenslaš" stanovanjski kredit zase v zameno za to, da boš staršu plačeval dom, recimo. Nihče te ne bo poslal na vožnjo z mestnim avtobusom, namesto z lastnim avtomobilom - in podobno. Vse to si pošteno zaslužil sam in ni zakona, ki bi ti to lahko odvzel. Izračun naredijo (naredi ga CSD, če se pa ti ne strinjaš, greš pa s tožbo vred na sodišče) na podlagi tega, kar dejansko imaš, od česar odštejejo tvoje nujne stroške in pogledajo, kako je z ostankom, pa koga moraš še preživljati in podobno. Tudi tisto, kar si si pošteno privoščil, pa ni nujno za tvoje preživetje, ti ne bodo kar vzeli oz. odšteli - ponovno ni zakona, ki bi te lahko spravil z vsaj povprečnega finančnega statusa na prejemnika DSP. So že poskušali, seveda, ampak to izpodbijaš na sodišču in to z veliko verjetnostjo, da boš dobil, je pa res, da če imaš vsaj povprečno plačo, potem je tudi dokaj verjetno, da imaš prihranjenih nekaj dodatnih € in/ali imaš možnost dobiti jih. In edino prav je, da to tudi narediš, v kolikor gre za korektna starša. Zakon je "Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih" oz. po ta novem "Družinski zakonik".
|