Anonimen
|
Moj mož je kaka dva mesca nazaj napredoval v službi in takrat so se začele moje skrbi. Mož je prej namreč delal od doma, saj je njegova služba vezana na računalnik. Živimo na vasi. Ko pa je napredoval se je začel vozit, najprej 2x na teden, potem pa vsak dan v 100 km oddaljeno Ljubljano. Od takrat sploh nimamo več družinskega življenja. Jst sem brezposelna (vztrajno iščem zaposlitev) in dneve preživljam doma z najinim enoletnim fantkom. Ker imava samo en avto in živimo na vasi, sem skoraj nonstop doma, ker bi za kako pot v trgovino/pošto rabla avto. Pa to ni moj največji problem. Strah me je za moža. Je diabetik in odkar se vsak dan vozo v službo je zelo izčrpan. Že odkar se je rodil sinček je precej shujšal, zdej pa obleka kar visi na njem. Drugače je zdrav (ma stalne preglede). Očitno pa pritisk nove službe in vsakodnevna vožnja močno vplivata nanj, saj se domov vrača prav izžet. Od doma gre ob sedmih zjutrej, domov pa pride ob sedmih/osmih zvečer. Poleg tega zidava bajto in ima mož kar visok kredit. On pravi naj si ne delam problemov, ker ma "še dost rezerve" (on vse kakor spada med tiste diabetike, ki jim nikoli "nič ne manjka"). Ampak jst nisem o tem prepričana. Po pravici povedano, bi raj bajto prodala, pa moža vidla malo več ko tisti dve uri, ko poje večerjo in kako urco gleda TV. SEm mu predlagala, da bi najela sobo/garsonjero v LJ -kar stane bencin, bi že nekako skoz pršla za najemnino (sem že geldala cifre). In bi bil on med tednom gor. Pa o tem sploh noče slišat. Tudi,da bi spet kak dan delal od doma noče slišat. Pa spet je danes prišel domov in reku, da bo moral delat še v nedeljo. Jst ne vem več al je sploh vredno tako vztrajat naprej.
A mate kako idejo, kako ga prepičat, da bi me poslušal? Prej sva imela zelo enakovreden odnos, odkar pa je napredoval, pa me sploh ne posluša. Niti spat ne morem od skrbi, da me ne endan pokličejo, da se mu je kej zgodilo na cesti... Pol pa spet ne spim, ko ga vidim, da niti oči ne more držat odprtih od utrujenosti. Če bi vedela, da se bo tako končalo, ne bi nikdar pristala na selitev iz Ljublane.... Tukej smo si vse uredili -glih k je njegova služba omogočala delo od doma, zdej pa se je tako končalo...
|
Natisni
) in dela cele dneve. Med njimi sva tudi midva - oba. Ampak midva še nimava otrok. Če ne zaradi drugega bi moral zaradi otroka preživeti več časa doma, če pač čez teden ne gre naj pa vikend maksimalno posveti vama. Saj itak se zgodi da treba tudi kakšen vikend delat, sam to je res izredno in če se le da naj se temu proba izogniti. Saj slej ko prej bo tudi on ugotovil da je prenaporno verjemi. Če mu boš pa vsak dan "težila" boš kvečjemu dosegla nasprotno, ker ti bo hotel dokazati da nimaš prav. Ko pride domov ga mal pocartej pa vprašej kako je blo in čakej da se začne tud on pritoževat - k če je normalen bo slej ko prej dojel da to ni nikakršno življenje. Sploh pa kot bolan človek bi moral malo bolj paziti na svoje zdravje in mu to tudi povej. Lahko da mu trenutno stres še ne škodi, slej ko prej mu bo. 
.
.
