honey
|
Včeraj je mene tudi skoraj kap zadela. Pobiram perilo, ki se je sušilo na balkonu, mali pa nekaj časa gleda Nodija, nekaj časa hodi po balkonu okrog mene, pa malo v kuhinjo in tako. No in jaz perilo poberem, ga hočem odnesti v spalnico, da ga bom pospravila, malega nikjer. Kličem, iščem po stanovanju, gledam, če je slučajno mi ušel na drugo stran hiše k tašči, je bilo vse zaprto, potem še enkrat dirkam na balkon, nakar slišim nekaj kot cap cap cap. Pogleda čez balkon in evo ga našega mulota v majčki, plenici in bos on šiba po dvorišču. K sreči je navajen, da gre na ono stran, kjer imajo moževi starši dvorišče, ker na najini strani je cesta Valjda jaz dirkam za njim, pa ga vprašam, kam gre. Veste, kaj mi je odgovoril: PA-PA. Sem rekla, ti bom jaz dala pa-pa mulo mali. Ja, in je gospod lepo odprl vhodna vrata (ker sem jih pač pozabila zaklenit), sam šel dol po stopnicah (strmih ko ) in šiba on pa-pa. Potem sem mu pa rekla, da greva nazaj gor in on meni: mami, nesi Tima. mali, prej ko mi je ušel, ga ni nič bodlo, ko je bilo treba pa nazaj notri, je hotel pa, da ga nesem. Sem rekla, ne ne, če si prej lahko mi bos ušel ven, boš šel pa tudi bos nazaj, lump. No v glavnem, to mi je bila dobra šola, da bom od zdaj naprej vedno zaklepala vrata - pa ne zato, da bi kdo prišel noter, ampak zato, da mi ne bo kdo ven ušel .
|