Abby
|
Ob 8.00 sva bili v ZD v čakalnici, kjer me je punčka prijetno presenetila, ker se je obnašala, kot doma, se igrala, risala, tekala... Škoda, da ni ostalo tako tudi potem,ko je po naju prišla sestra.
Pregled triletnika naj bi potekal tako:
1. pregled vida in sluha s tehtanjem in merjenjem višine pri sestri;
2. Denver test pri sestri;
3. pregled pri zdravnici;
4. pregled pri psihologu (test SPP-3);
5. laboratorijski pregled z odvzemom krvi iz prsta plus dostavljen urin in kakec;
6. predavanje zobozdravnice;
7. pregled pri zobarju.
Ko sva vkorakali v prostor k sestram, je punčka začela jokati in so točke 1 do 3 bile neizvedljive. Nisem videla smisla v nadaljevanju celega cirkusa, tako da smo se že odpeljali, potem pa sem ji le dala še eno priložnost. Ko smo odhajali, sem ji namreč zagrozila, da ne bova nikoli več šli v Direndaj, če bo zganjala takega hudiča, vem pa, da ni vzgojno, če otroku obljubo prelomimo. Skratka pogodile sva se: če gre z mano k psihologinji, greva potem nakupovat; če bo celo sodelovala, ji kupim v Direndaju kar hoče; če se bo drla in ne bo šla z mano, ne greva nikoli več v trgovino. Potem je prišla ravno ob pravem trenutku mimo še patronažna sestra, s katero se poznamo, in naju je prijazno pospremila noter. Na tisti točki sem bila namreč že zares obupana in sva obe z deklico jokali. Prišli sva torej na hodnik k psihologinji, kjer sva si ogledali risbice otrok, potem pa sva bili na vrsti in sva šli noter. Zaradi cele grozljive skušnje sem bila tako razburjena, da nisem znala odgovoriti, ko me je psihologinja vprašala po mojem imenu. Spomnila sem se samo moževega priimka. Naposled sem se zbrala in povedala še preostali del imena ter rojstne podatke. Deklica mi je tačas sedela v naročju in se igrala s kockami, nadalje pa je tudi lepo sodelovala in opravila naloge iz prve :bravo:. Na določena vprašanja sicer ni hotela odgovoriti, sicer pa je bilo OK. Gre seveda za velik socializacijski primankljaj, ker pač še uporablja pleničke in ker se boji tujcev, pa dobro. Jaz sama vem, da je že to velik dosežek, da je kolikortoliko sodelovala v končni fazi. Samo da je mimo. Pri petih letih jo bo pa dedec peljal, jaz ne bi več zdržala. Ga kar vidim, kako bo podal podatke o družinskih razmerah...No, potem sva šli še na zobno predavanje, ampak na sredini sem iz čakalnice zaslišala svojega dojenčka, ki mi ga je mati prinesla, ker je bil lačen, zato sva dezertirali. Kartica je pa še vedno tam, ker bi jo morala dobiti nazaj na zobnem pregledu. Kot že rečeno: samo da je mimo.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
