Anonimen
|
Hmm tisto kar sem včeraj napisala, se mi zdi zelo ok, da po diplomi začnem z otroki, mah...tko me jezi v sloveniji da je taka delovna problematika...po eni strani si lahk skor rečeš da ne smeš meti otrok, če hočeš dobit službo. Jst si želim meti veliko družino, ampak od staršev nočem nič, ker mi bodo očitali vsakič...sam nevem no, odnos doma je pač bolj tko...če bi se to uredilo bi bilo pa super! Ker me nikoli niso prav upoštevali in bodo otroke kej učil al kej podobnega , kar jst nočem... ampak čez 3 leta po diplomi pr 23letih se mi zdi idealen čas za otroke. ! Da pred službo se celo 1. leto otroštva lahk ukvarjam s tamalimi... pol pa šiht najdit pri 25letih nekje pa je to-to... čeprav moja profesorica matematike je že v 1.letu ko je začela delat šla junija v porodniško in se semptembra vrnila...je pa mož njen mel porodniško...ker drugače ni šlo, ker bi lahko službo izgubila...in tako je naredila tudi pri 2 otroku ki je sledil naslednje leto, zdej pa ima že 3 otroke in je ona na porodniški, ko je vsaj 4 leta delala! To se mi zdi ful kul...sam joj...po en stran si mislim...moj fant...k nezna nč doma naredit, nč kuhat...  me začne prov skrbet, ker bi rada da bodo otroci čim več domače hrane jedl, ker jo sama obožujem...mene v mc'donaldu ne vidijo...čeprav včasih kak pražen domač krompirček pečen na ražnju zuni prov paše ob toplih dnevih...ker moja mami npr. me je skoz s sladkarijami futrala, pogovarjali pa se nikoli nismo ker preveč...pač keš namest ljubezni...čas pa si noben ni vzel zame...zato pa hočem bit boljša mama mojim otrokom, pa naredit to boljše kar moji starši niso zmogel naredit! To da se jim bom posvetila, kolikor bom zmogla, z pogovori, z urejenim domom z možnostjo da vlajfu neki doživijo, z možnostjo izobrazbe, čeprov sm si rekla, študij jim plačam če bo želja...ampak tist več se mi zdi pa kr neki...tk da men diplom folga...če bi kot vzgojiteljica v vrtcu dobila službo bi bilo super ( jap  vzgijoteljica predšolskih otrok sem , hihi...ni čudn da sm tko nora na otroke ), ampak ful težk dobiš službo, pa zdi se mi da je vedno manj plačana, pa lahk sam rečem da v vzgojiteljice sploh več ni zaupanja...dam primer...pride ena mami v vrtec zjutri ob 6:30 uri z pritožbo da njen otrok zadnje čase uporablja besede za preklinjanje in se zdira nad vzgojiteljico...ampak nejboljše še je bilo...ženska...ta mamica je za vsako peto besedo uporabila ali mater, ****...pol se pa jst tud vprašam od kod otrokom kletvice, in čudne ideje...hmmm...noben se ne nauči biti starš in zato je to najtežja življenjska vloga, ampak zapomnite si mlade mamice in bodoče mamice...prvih 9 meceven je otrok del vas in vedno bo ostal del vas in vaše družine...zato se zavedajte da preko vas in družine dobiva vse, kar bo pozneje sam uporabljal da bo mojstroval svoje žiljenje.! Zato ga naučite čim več, naučite ga trdega dela, da bo lažje premagoval ovire, naučite ga poštenosti, da vam nikoli ne bo lagal če ga bo strah kazni, ker je storu napako, in otrok vam naj predstavlja točko miru v življenju in ne nekaj, zaradi česar izgubljate živce. Ko sem prišla v vrtec joj, otroci so bili zelo neukrotljivi in vzgojiteljic večkrat niso poslušali, ampak mene so zmeraj...ker sem vedno se z njimi mirno pogovarjala in se smejala, ker sem enostavno živala v delu. In vače razpoloženje se vedno prenaša na otroka. Moja prijateljica ima 1leto in pola starega sina in ga uvaja, da bo sam spal v svoji posteljici ( dojila ga je skoraj 1 leto ) in je zelo težko, ker se joče če je sam in nenehno kliče svojo mamico, in ona je zelo živčna, in na malem se vidi da mu stres slabo dene...ampak pomoje ji bo uspelo, edino mož ji včasih kr zajebe, k se kr ob malem vleže in je mamičin trud šel v nič! In pol se sam živčna, fantek to vidi, in ne more spat. Kot vzgojiteljica sem se naučila biti z otroki potrpežljiva in tuki sme res korak pred drugimi mamicami, ki se vrjteno vidijo z otroki kako bi vse fajn in lepo, nakonc pa otroka ne more krotiti, in še le z kričanjem ukroti nagajiveže in se ji lasje sivijo že pred 30 letom.  Vem da je težko, ampak na izkušnjah rastemo...čeprav zdi se mi da je dan danes vednoveč takih punc ki se zaradi strahu da ne bodo zmožne otroka vzgojit odločajo, da ne bodo imele otrok. Naj storijo kar se jim zdi najbolj prav...kar bolj težko razumem, če ga nimam jst z 19 leti. Ampak 100ljudi , 100čudi si rečem vedno.
Papa, fajn se (s)mejte!
Martina
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
noja pa tudi s fantom je tko da sva si rekla, da bova si prvo zagotovila vire, da bova otrokom lahko večino sama nudila. Sem pa zadnjič tipčku povedala da sem brala tale forum in mu povedala zgodbo sošolke in mi je reku, da mi ko diplomiram naredi kr tri 
mi skoz govori kak sme butasta da bi emla otroke...pač je tud res da sme velik bolj odgovorna od nje in še njen čas dolgo ne bo prišel...tk da ni čudno da se kr zgraža. AMpak mislim d aje to to...bi pa rada slišala komentarje glede tega, kaj si vi mislite glede mladih mamic in to kako ob študiju imeti otroke? me Prav zanima mogoče pa dobim kak dober nasvet, ... ampak lahk povem sam...dovolj sme trmasta...da vztrajam pri svojem...ker ej treba slediti svojim željam..treba je živeti srečo kot nam je všeč...s tme da je treba sprva znati uživati v tem kar moramo početi, da lahko počnemo tisto kar nam je všeč...čaw baw...hvala za komentarje že vnaprej! 
in tudi sem v položaju, ko mi ni treba vsak dan v službo, ampak lahko kaj tudi doma postorim... 
