Colette
|
Ja, res je, v Sloveniji je moj pristop se malo nenavaden. V Angliji recimo, kamor sem sla in bom se sla na donorsko inseminacijo, pa je to nekaj cisto normalnega in sprejetega. Klinike, ki se ukvarjajo s postopki umetne oploditve sprejemajo samske zenske pa tudi lezbicne pare in vse to brez kakrsnekoli sodbe. Ok, seveda pri tem tudi zasluzijo ampak meni se zdi bistveno, da je stvar mogoca in da tudi druzba gleda na to kot na nekaj cisto normalnega. Veckrat sem zelo jezna, ko razmisljam o moji lastni drzavi, Sloveniji, in o omejenih ljudeh, ki so pred petimi leti na pamet odlocili, da samske zenske nimamo pravice do donorske oploditve tu, doma. Kako fino bi bilo, ce mi ne bi bilo treba poleg inseminacije planirati se letala, hotela in ce bi lahko po postopku sla lepo domov, v okolje, kjer se dobro pocutim, ne pa, da grem potem v hotel, kjer v tuji postelji slabo spim. No ja, ker je zelja mocna, se da vse to prenesti. Drugace pa je tudi Nizozemska dober naslov za take postopke, ce koga zanima.
Mislim, da samskih mamic v Sloveniji ni ogromno, so pa. Mogoce bi se pa tiste, ki ze so in tiste, ki o tem sele razmisljajo, lahko povezale v eno podporno skupino. Smo ze malo pozabili, da sta solidarnost in medsebojna pomoc lahko zelo v redu stvari.
No, se se beremo...
Lep pozdrav,
Colette
|
Natisni
. 
, nikoli se ne ve. 
srečno, pa veliko uspeha! 
da med tolikimi miljoni ne najdeš nekoga. 
, če tudi ve ne bi našle partnerja, bile pa bi dobro preskrbljene in vedele, da lahko preživite otroka???? In - če tudi bi si želele zanosit, ali bi bile zadosti pogumne, da bi storile, kar dela Collete? Če mene vprašate, je za otroka dosti bolje, da ima enega ljubečega starša, kot dva nemarneža, ki ga po možnosti pretepata, zanemarjata, itd. Ne vem, no, vsak človek ima drugačno življenjsko pot. Collete - jaz te spoštujem, da si upaš živeti svoje življenje..... In želim ti uspešni postopek! 
