Gina
|
Eh, stari starši so včasih res malo čudni, ampak osnovna stvar je, da ti gre čez eno uho notri in s svetlobno hitrostjo na drugi strnai ven. To pomeni, da če ti kdo kaj reče, da se ne začneš spraševat, če pa mogoče res nisi otroka klofnila in da se ne začneš spraševat, če slabo kuhaš in še manj, če si slaba mama. Če bi ti tvojemu atu mirno razložila, da je nisi udarila in da bo z otrokom do poroke še vse dobro in da če je tako razburjen, da boš raje njega objela, bi bil mogoče danes on še bolj razburjen, ampak sčasoma bi pa pogruntal, da se ne boš niti razburila niti naredila po njegovo, pa bi nehal imet izpade. Kajti vsak človek nekaj dela zato, ker tisto nagrajujemo, nekaj dobi od tega. Probaj razumet, da je stari oče že malo v letih, pa nervozen, pa ni mu do poslušanja joka, pa bi ta jok rešil tako, da bi tebi kaj rekel, ni važno kaj, samo da bi mala nehala jokat. Saj je dosegel svoje, a ne, ti si otroka vzela v naročje, a nisi? Imel je mir potem, pa še naslednjič boš razmislila, a jo boš pustila jokat ali se boš raje z njim pričkala, in to zato, ker si pustila, da te je stvar prizadela. Še na daljši rok je dosegel svoje. Druga možnost je, da mogoče ti pretirano vse v narobno smer prevajaš. Jaz sem pogruntala, da ljudje neko reč slišimo popolnoma drugače, kot jo je nekdo rekel. Vprašaj tvojega, kaj je oče rekel, najbrž je slišal drugače...ali pa tudi ne, ne vem. Sicer pa, ja, marsikateri otrok postaja zelo trmast v teh mesecih. Kakšen že malo prej, kakšen malo kasneje. Pač raste, postaja človeček, ugotavlja, kako živeti, doseči svoje... Je pa tako, da so otroci vendarle po temperamentu različni in s tem posledično različno mnogo trmasti. PO mojih izkušnjah se to vidi že pri tako majhnem in karakter ostane, če je zelo trmast, bo zelo trmast tudi ostal in obratno.
|