Anonimen
|
V končni fazi je čisto vseeno, kako je je pri nas, sosedih, kolegicah, važno je, da si vi vaš vsakdanjik uredite tako, da bo vam ustrezal, da boste vsi sproščeni, srečni in zadovoljni. Naša je stara dve leti, zvečer zaspi v svoji postelji, ampak tekom noči, enkrat ob polnosči, drugih ob šestih zjutraj,... pricaplja k nama in se potem stisneva skupaj. Dokler nisem imela hčerke, sem bila sveto prepričana, da bo otrok spal v svoji postleji, ampak danes sem vesela, da se tega nisem držala. Ma, mi ni lepšega, ko zjutraj reče, mami, stiskala . In je drugače zelo samostojna, neustrašna, išče družbo drugih ljudi. Aja, pa meni je zeeeeloo pomembno, da lahko neprekinjeno spim, četudi me ena malčica brca v ledvica . Važno da jaz spim, prekinjanje spanja s tem, da sem jo nosila v njeno posteljo so se izkazala za mene zelo stresna (beri: postanem zelo tečna).
|