Anonimen
|
Najprej, so ljudje, ki se zadolžijo in že vnaprej vejo, da ne bodo mogli plačati, so ljudje, ki se zadolžijo in potem ne plačajo, čeprav bi lahko in so ljudje, ki se zadolžijo in iz različnih opravičljivih in neopravičljivih razlogov ne morejo plačati. A naj bodo tisti podjetniki, ki zaradi abnormalnih obresti države, bank in zavarovalnic in neplačnikov, ki jih je veliko tudi iz vrst "države", do smrti samski? Takih opravičljivih kategorij je verjetno še več, jaz sem se spomnila pač podjetnikov. Drugo. Obligacijski zakonik in ne vem natančnega naziva, mislim, da je Zakon o izvršbi in zavarovanju, urejeta dolžniško upniška razmerja, izterjavo in zastaranje. V OZ boš našla določbe, da so zastaralni roki taki in taki, a se z vsakim dejanjem upnika prekinejo in začnejo veljati od dneva prekinitve od začetka, tako da zastaranja praktično ni. Problematično bo to, da zakonodaja sicer na splošno nekaj ureja, a praksa je čisto nekaj drugega. O tem, čemer sprašuješ, ne boš našla noter nič, izvršitelji so pa tudi tako različni, da te kap, eni bi vrata gor trgali, drugi pa se sprijaznijo z obvestilom upniku, da dolžnika ni bilo doma. Skratka, veliko je odvisno od izvršitelja. Sram me je, zato sem anonimna. Neeeeeeee, te stvari poznam, ker sem bila kot fizična oseba v več tožbah kot eno in drugo, pa še po službeni dolžnosti imam opravka s tem.
|