* Mateja *
|
Jaz sem rodila v 29. tednu ( 1360 g) in moram reči, hvala bogu, da nima Nejc nobenih posledic. Lahko pa rečem tako, da medicina na tem področju dela čudeže, verjeti moraš v to, da bo tvoj otrok preživel. Moj otrok je čudež! Rekli so mi, da ne bo preživel, pa ne na začetku, po 2 mesecih. Pa se ni vdal. Ti drobižki so tapravi borci, jaz verjamem, da bo tudi z otrokom od tvoje kolegice ok! Glede telegramov. Jaz se niti spomnila nisem nanje, pa sem jih v porodnišnico dobila en kup. In bila sem prav presenečena. To mi je bilo v potrdilo, da tudi drugi verjamejo, da se bo vse srečno končalo! Ker če jih nebi dobila, bi si mislila, da moj otrok nebo preživel in vsi samo čakajo slabih novic! Nevem, vsak ima svoje mnenje. Sem bila pa zelo vesela vseh telefonskih klicev, ki sem jih prejela, da sem mal pozabila na vse skupaj. Sam na telefonu sem čepela v porodnišnici! In tudi doma! Pa na internetu! V takem primeru ne smeš izgubit upanja, moraš ostati pozitiven, mislit moraš pozitvno, pa tud okrog sebe moraš imeti ljudi, ki te "držijo gor", pa naj bo to mož, mama, tašča, prijateljica. Nič pa ni narobe, če se zjočeš, si samo človek! No, skušaj biti v pomoč tvoji kolegici in ji res povej, da si slišala več zgodbic, ki so se srečno končale, pa brez posledic! To ji bo dalo velik zagon in bo pozitivno vplivalo na njeno razmišljanje. Povej ji pa tudi to, da napredek nebo viden čez noč, midva sva bila 2,5 meseca na intenzivni. Skratka, bom držala pesti, ti pa lahko kaj poročaš. Mateja
|