pelin
|
Kaj pa: - govorilne ure (pri nas vsak zadnji ponedeljek v mesecu...individualen pogovor o tvojem otroku) - ustvarjalne delavnice s starši (vsaj štirikrat na leto- takrat sicer ni časa za ind. pogovor o otroku, vendar se da fino opazovati napredek tvojega otroka) - srečanja s starši, posebej z mamicami, ali očki, babicami, dedki..( zopet čudovita priložnost, da se družiš z otrokom in hkrati spremljaš njegov razvoj v primerjavi z ostalimi... pri nas priložnostno- materinski dan, svet. dan starejših, dan družine, teden otroka...) - sodelovanje na javnih prireditvah in kulturnih nastopih (novoletni koncert, kulturni praznik...) - roditeljski sestanek (3x letno) - izredni sestanki s starši (1x letno...kadar se pojavijo izredne razmere npr.: povečano število obolenj v skupini, izrazito vedenjska problematika, selitev vrtca, letovanja, menjavanja kadra v skupini...- po potrebi) - individualni pogovori na željo starša po predhodnem dogovoru (večkrat letno)Tega vzgojiteljice niso dolžne početi, vendar nas je veliko , ki za dobro otrok to počnemo... pa še kaj bi se našlo... Mogoče pri vas ni vseg tega,nekaj pa sigurno je , saj so te zadeve vzgojiteljice dolžne organizirat... Vendar se žal tudi pri nas najdejo takšni, ki jih celo leto ni bilo blizu, sedaj na koncu, bi pa radi vse nadoknadili in bi se jim moral cel svet prilagajati. To, da ji čez leto večkrat omeniš, da bi se z njimi o kakšni stvari želel pogovoriti, pa oni vedno najdejo izgovor, njim na koncu nič ne pomeni. Žal. Premalokrat pomislite na to, da smo tudi vzgojiteljice mamice, ki si moramo za te popoldanske dejavnosti prav tako organizirati varstvo za svoje otroke. Hkrati pa tudi me hodimo na sestanke in srečanja za njih. Včasih je celo tako, da imam za oba otroka kakšno zadevo natempirano na isti dan in ob isti uri, pa še v službi kakšno zadevo... Pa kar nekako zmoremo, se zorganiziramo, se potrudimo, ker nam to pač veliko pomeni. Osebno se zavedam, da moji otroci tako kot drugi, odraščajo, čas teče in se ga ne da zavrteti nazaj. Zato je treba na to misliti tudi čez leto in ne le na koncu. Pa pač porabiš kakšen dan dopusta, kakšno uro prej iz službe ali pa oditi kakšno kasneje ...Vse se da , če se le hoče. Pa vsi imamo službo, ne le posamezniki, ki se počutijo nezamenljive, nepogrešljive itd v službi. Vse to v službi zagotovo niste ( pravijo da jih za vsakim stoji petdeset), pri svojem otroku pa ste zagotovo prvi, edini , najpomembnejši in nezamenljivi. Oprosti Balerina, vendar se mi zdi, da iščeš dežurnega krivca ker imaš slabo vest...če se čez celo leto nisi pretirano udejstvovala v te zgoraj naštete dejavnosti, jo lahko imaš. Aja, pa še to...vsa srečanja in sestanki morajo biti organizirani po končanem delovnem času vrtca ( tu imaš prav), pri nas pa velja še nenapisano pravilo, da teh zadev ne organiziramo ob sredah, ker ima večina staršev zaposlenih v državnih javnih službah (davčna, socialna, občina...) takrat uradne ure. Ko zadnje dni urejam dnevnik (za tiste, ki ne vedo, tudi vzgojiteljice ga imamo , sem kar nekako zgrožena, žalostna, razočarana...pri določenih otrokih je v rubriki "srečanja s starši " toliko minusov (ali celo nobenega plusa), da te boli srce...
|