ronja
|
Mi gremo res zelo redko v gostilno, ker je to z malimi otroki dostikrat bolj naporno kot pa doma skuhat , ampak tistih parkrat na leto, ko gremo, nam je pa ok. Navadno gremo v picerijo Trta v LJ., kjer imajo dobre pice in tudi presenetljivo dobre testenine (oz. omake zanje - dejansko je not sveža zelenjava, sem bila res prijetno presenečena, pa dejansko se tudi nekak naješ od tistega - ker iz nekaterih restavracij prideva midva lačna). Ne poznam veliko gostiln, včasih sva jedla na bone in sva rekla, da jih bova vse sprobala, pa so nama vedno boni prej potekli, ker sva preveč doma kuhala (takrat je bil to še hobi, hehe:D). Nama je bil pa Joe Penas všeč takrat, tam sva tudi prvič jedla cesarsko solato in zdaj jo dostikrat naredim doma (pač mojo verzijo). Ene dobre z morsko hrano se tudi spomnim, samo ne vem več imena, včasih pa nam paše kitajska, čeprav mi je jasno, da tam ne bojo verjetno ravno najkakovostnejše sestavine. ampak nam je dobro. Ne jem pa nikoli v službeni menzi, ker se mi zdi čisto preveč zanič za čisto preveč denarja. Če bi imela ful denarja, bi verjetno kdaj jedla, ker včasih ti zapaše ali pa nimaš nič pametnega s seboj in tudi če bi bilo zelo dobro, bi kljub ceni kdaj jedla, tako pa... I'll pass. poli, koliko se majo lastniki restavracije radi, je pa njihov problem, hehe. Mene v tem primeru zanima hrana, ki jo dobim (in cena, ki jo zato plačam;). Bi jim privoščila, da bi šla ljubezen skozi želodec, to seveda, ampak to je pa tudi vse. Dejansko nisva bila velikokrat zelo razočarana: najbolj v Vegdrumu, kjer sva pričakovala veliko dobre zelenjave, dobila pa vse kaj drugega na krožnik... Tudi odnos je bil res podn - verjetno, ker sva bila študenta, ampak vseeno - me ne vidijo več tam. Super (glede na cene) pa nama je bila študentska mena v Rožni - nijhovi štruklji so res dobri:).
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|