pelin
|
Sama sicer nisem imela svojih otrok v takšnem vrtcu, vendar pa sem imela večkrat možnost videti, kako ti oddelki funkcionirajo...V sklopu službe sem namreč kar veliko dopodnevov preživela pri njih, tako, da mi je stvar precej blizu. Osebno sicer lahko rečem , da sem bolj pristaš integracije otrok s posebnimi potrebami v "normalno " skupino, ker se mi zdi , da na ta način otroci hitreje in bolj napredujejo. Otroci so po moje pač s svojim zgledom najboljši učitelji sovrstnikom... Seveda je pa vse odvisno od stopnje prizadetosti tvojega otroka, ter ostalih otrok v razvojnem oddelku. Drugače pa samo delo in življenje v razvojnem oddelku ni tako zelo drugačno kot v drugih oddelkih. Tudi tam imajo veliko kotičkov, kjer ponavadi prevladujejo ljubkovalni ( blazine, mehke igrače...), ter glasbeni (zvočne igrače, cd z glasbo, instrumeni...), pa konstruktorji za razvijanje motorike...odvisno pač od prizadetosti otrok. Podobno, kot drugje, vzg. napišejo letni delovni načrt, ki pa je sestavljen za vsakega posameznika in ne za celotno skupino...Samo vzdušje v takem oddelku je ponavadi prijetno umirjeno ( jaz sem prav rada zahajala tja, ker mi je prav prijalo malo umirjenosti in crklanja po kakšnem napornem živahnem dopoldnevu s predšolci v rednem oddelku ), v prostoru je ponavadi prisotna prijetna glasba, vse se nekako odvija bolj počasi, brez kričanja, tekanja, hitenja...Res pa je da jaz osebno zelo občudujem kader, ki je v tem oddelku, ker je tu poleg veliko fizičnega dela ( nega, previjanje, prestavljanje otrok iz vozička na previjalno, k mizi, oblačenje, obuvanje, hranjenje, itd...)na njih tudi ogromno odgovornosti. Skoraj vsak od otrok ima kakšne posebne zdravstvene težave ( poleg svoje prizadetosti), na katere morajo biti še posebej pozorni ( epilepsija, krči, ...). Poudarek na odnosu starši- zaposleni, je tu še večji, saj brez stalne komunikacije ne gre oz. ne gre tako, kot bi moralo jiti...Tako kot so starši prizadetih otrok Starši z veliko začetnico, enako velja za kader v teh skupinah...
Žal, ti za konkretni vrtec o katerem govoriš ne morem povedati, ker dela v njem ne poznam osebno...želim ti , da bi se v vrtcu počutili varne, sprejete, ljubljene ...
< Sporočilo je popravil pelin -- 21.8.2010 7:58:56 >
|
Natisni
V "normalnem" vrtcu so ju hoteli na vsak način odvrniti od te ideje in sta morala vložiti ogromno svoje energije in odločenosti, da sta dosegla, da so deklico sprejeli. Izkazalo se je, da sta ravnala pravilno, deklica je odlično napredovala, se lepo vklopila v skupino, v vse dejavnosti, vzgojiteljice zaradi nje niso imele kakšnih posebnih težav, z velikim ponosom je sodelovala tudi v večih javnih nastopih,... V glavnem: na koncu so v tem "normalnem" vrtcu priznali, da je bila odločitev staršev prava in je bilo slovo ob odhodu v šolo prav ganljivo. 
. 
