nejcko
|
SanjaS, popolnoma se strinjam s tabo in če lahko, se podpišem pod tvoj post.
Dandanašnja družba je polna besedičenja o strpnosti do drugačnih, a vendar je "drugačnost" drugačna, kajti če to ne bi bila, o njej sploh ne bi govorili. Z biološkega vidika, z vidika evolucije, z vidika volje do moči, z vidika preživetja močnješega ... lahko vidimo, komu je dejansko namenjeno (pre)živeti. Res je sicer, da je človek tudi in predvsem razumsko bitje, a vendar je tudi "bitje narave", ki pa je iz naravnega sistema izstopil, in omogočil (pre)živeti tudi drugačnim.
Za vsakega starša je boleče, če njegov otrok ni sprejet bodisi v družbi vrstnikov bodisi v obči družbi. Tudi mene zaboli, ko mi sin (sicer popolnoma "zdrav in normalen" 4-letnik) potarna, da so ga sovrstniki v vrtcu zmerjali, da ima grde čevlje. Želim si, da mu nikoli v življenju ne bi bilo treba tega doživeti, da se mu nikoli v življenju ne bi bilo potrebno zagovarjati zaradi stvari, ki so popolnoma nepomembne. A žal to ni mogoče. Sicer mi nikoli ne bo popolnoma jasno, zakaj, pa vendar.
Človek lastno stisko doživlja mnogo huje, kot doživlja stisko nekoga drugega - to je dejstvo. Popolna empatija žal ni mogoča, ker nas pri tem nekaj ovira - morda to, da smo bitja razuma, ali pa to, da smo bitja narave in težimo zgolj k lastnemu preživetju in preživetju najmočnejših potomcev.
Pravzaprav postane problem povsem enostaven, če jih malček obrnemo in parafraziramo: kaj lahko se zgodi, da se bo mama zdravega otroka obrnila za mamo z drugačnim otrokom. Ti dve mami imata lahko poleg različnih otrok tudi povsem različne predstave o tem, kaj je najbolje za njune otroke - prva vozi zdravega otroka v 50 let staremu vozičku in ponošenih cunjah (ker ji zunanji izgled povsem dol visi), druga pa vozi svojega drugačnega otroka v vozičku za 200.000 sit in oblečenega v samih firmah (ker ji izgled mnogo pomeni). In tudi mama drugačnega otroka se bo obrnila za "revčkom", ki ga mama zanemarja.
Jap, ljudje smo čudni in nepredvidljivi, zato se pač ne splača sekirati zaradi malenkosti - čeprav se (sekiramo namreč).
|
Natisni
Vem, da bi si tudi ona želela zdravega otroka. Ji je pač bilo usojeno tako. Prepričana sem, da ga ima rada, kot, da bi bil zdrav in je nanj ponosna isto, kot na njegovega brateca. 
in že stokrat sem to povedala ,pa spet bom.Ti otroci ,ti drugačni otroci nam dajejo toliko ljubezni,toliko čustev ,kot jih ne premorejo nobeni zdravi otroci.Dokazano iz moje strani!Vse lepo želim Sari in v vseh trditvah se strinjam s teboj.Tudi moje Lepotičke Niso sploh upali ti stari ljudje pogledat v voziček ,so mislili ,da je kakšen bav ,bav noter.Je pa bila najlepša princeska Ajša ,čeprav drugačna.
